V petek, 6. decembra, se bo kanclerka Zvezne republike Nemčije Angela Merkel mudila na zgodovinskem obisku v nemškem nacističnem koncentracijskem in uničevalnem taborišču Auschwitz-Birkenau. To bo njen prvi obisk tega kraja spomina v 14 letih, odkar je na položaju zvezne kanclerke, in tretji v vrsti obiskov predsednikov vlad. Nemško kanclerko bo ob obisku spremljal poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki.
Z obiskom bosta obeležila 10. obletnico ustanovitve Sklada Auschwitz-Birkenau, ki je bil ustanovljen leta 2009 z namenom ohranjanja tega spomenika. Kraj spomina obsega celotno območje ter kompleks nekdanjega nemškega nacističnega koncentracijskega taborišča smrti, katerega upravitelj je Nacionalni muzej Auschwitz-Birkenau iz Oświęcima.
Republika Poljska sodi med države, ki negujejo spomin na žrtve holokavsta ter na milijone Judov, preminulih med drugo svetovno vojno, pa tudi skrbnica spomina na judovsko zgodovinsko in kulturno dediščino. Tako je poljsko ministrstvo za kulturo in narodno dediščino v letih 2017–2018 namenilo 67 milijonov evrov v ta namen.
Po prizadevanjih poljske diplomacije je leta 2007 UNESCO-v Odbor za svetovno dediščino spremenil uradni naziv mednarodnega poimenovanja taborišča v »Auschwitz-Birkenau. Nemško nacistično koncentracijsko in uničevalno taborišče (1940–1945)«. Poleg tega je Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA) junija 2017 pozvala k izogibanju oz. prepovedi uporabe t.i. varljivih kodov spomina, kot so npr. »poljska taborišča« ali »poljska taborišča smrti«, v objavah ter javnih razpravah o iztrebljanju judovskega prebivalstva s strani nacistične Nemčije na poljskem ozemlju, ki je bilo med drugo svetovno vojno pod nemško okupacijo. Izpostavila je, da gre pri tem za obliko potvarjanja in zanikanja holokavsta.
