Pobesneli Max se zopet vrača,
del četrti, peti, končno šesti,
čisto vseh mogoče ni navesti,
spet z vozilom se okrog prevrača.
Zdaj je pobesnel do takšne mere,
da še lastna kršil je pravila,
pobesneli Max se iz vozila
meče golorok nad vse ovire.
Z androidi pobesnelo zmerja,
ko motor se vidno mu pregreva,
z glavo v kandelabre ko zadeva,
skozi zid brez vse zaščite dirja.
Pobesnel je in se ne ustavi,
treba res ni filma analize,
Max je pač ujetnik lastne krize,
Nori Max se tudi filmu pravi.
A le malo Max se naš zaveda,
da so takšni filmi zdavnaj mimo,
v prazno zavrteti jih pustimo,
a le malokdo si jih ogleda.
A le malo tega fant občuti,
zdavnaj že prešel je mejo skrajno,
spremljajo posledice ga trajno,
zadnji kader tu je: Max sesuti.
