Usodni trenutek. Stop, Marakeška deklaracija! Cerar – ustavi se! Ne vzemi Judeževega denarja! Vsaj spoštuj domovino, če je že ne moreš ljubiti, slovenski izmučeni narod te prosi. Ne potegni mu svojega noža čez vrat!
Ne podpišimo še enega pakta Hitler –Stalin!
Slovenija je pred najusodnejšim trenutkom po osamosvojitvi, Marakeška deklaracija je zločinska do Evrope in Amerike oziroma do kapitalistično urejenega sveta. Na to najbolj kažejo množice prepričanih komunistov, ki odkrito priznavajo, da kot migranti ne marajo ZDA, a kljub temu morajo tja. Zdi se, da zato, ker bi jih radi spremenili v komunistično državo (države).
Slovenija se levici ne smili, desnica, takšen je moj intimni občutek, pa se boji izgubiti položaj v opoziciji, ker bi tako ostala brez vsakršnih sredstev. Ilegalno nasprotovanje, kot ljudski odpor, pa bi bil, s pretvezo, da so fašisti, krvavo zatrt. Za milejši zgled je bil izbran nasprotij polni vodja Štajerske garde, gospod Šiško, ki je zdaj v zaporu – za prazen nič. Najbrž kar zato, ker je šel levici na limanice.
Politični trenutek je torej dramatičen. Še huje pa bo, ko bodo takoj po podpisu Marakeške deklaracije sprejeti ukazi levice (pretežno komunistične partije 21. stol.), da je treba zatreti vse rasiste in nacionaliste, ker jih Velika Nemčija, ki zdaj vodi Evropo in ustvarja evropsko armado, zavrača. Enotnost narodno zavednih intelektualcev je v Sloveniji nujna. Žal pa je mlajša inteligenca, še bolj kot tista v Jugoslaviji, zrasla v komunističnih (Gabrovih) šolah, tako da vse domovinsko (slovensko) vsaj podcenjuje in zaničuje, še večkrat pa smrtno sovraži. Zlasti pa sovraži slovensko avtentično kulturno (krščansko – Prešeren, Cankar, Balantič), ki je naš najpomembnejši doprinos v evropsko kulturno zakladnico.
Zberimo se in v Ljubljani protestirajmo proti podpisu Marakeške deklaracije – desni, sredinski in levi, ki še nimajo povsem opranih možganov.
Franca Buttolo, Ljubljana
