Berem! Ker sem zelo naglušen pač berem. S 95 %-no izgubo sluha v monologu še razbiram z ustnic (znakovnega sporočila ne obvladam), gledam pa samo podnapisano. Toliko, da se ve zakaj berem in ne gledam TV-jev.
Sedaj pa k bistvu. Ker sem v komunizmu bil večkrat sodno preganjan in celo zaprt, vem da sodišča »zadeve« običajno (?) obravnavajo s tožilstvom in obrambo. Oboji smejo (!) vabiti na obravnava priče (za in proti).
Sedaj pa berem, da so »zadeve«, ki so jih včasih obravnava sodišča (?), prevzeli kar mediji v svoje roke v tolikšni meri, da sodišč ne rabimo več. Je že res, vsaj meni se zdi, da mediji o rimskem pravu, poštenju, resnicoljubju, pravičnosti, sorazmernosti… nimajo pojma, a to jih ne moti! Opažam pa, da procesne zadeve mediji, v glavnem levo usmerjeni, obravnavajo pristransko, »obsojajo« in krivijo brez prizivno, vabijo na »razpravo« priče, ki so jim všeč, zagovornike pa ignorirajo. Pravzaprav razprave ni, je zgolj zasliševanje (!) brez možnosti obrambe. Protagonisti (novinarji, kolumnisti…) se naravnost zgražajo, če katera stranka pri obravnavi predlaga kakšno pričo v svojo korist ali želi predstaviti dokaz v obrambo. Obrambo običajno ignorirajo, njim nevšečna dejstva zamolčijo ali jih prikrojijo po svoji presoji. O kakšnem osebnem dostojansktvu posameznika in spoštovanju enakosti pred…ali celo človekovih svoboščinah in pravicah ter spoštovanju ustave, mediji še slišati nočejo. Če novinarju, ali novinarki kakšna pripomba »obtoženega« ni všeč, ga gladko prekine, na ekranu izreže, ali spregleda oziroma presliši.
Toraj sodišč, kot tretje veje oblasti, ne rabimo več, saj imamo četrto vejo, ki nam prere možgane, vse ve, se ne moti in se zato ne rabi nikomur opravičiti. Temu se reče liberalna demokracija!!?? Ste že slišali za sodne zmote in izplačilo odškodnin krivično obsojenim, ali o več stopenjskem sojenju in celo zastaranju? Mediji za to še niso slišali, ker bi drugače ne ravnali tako kot ravnajo. Tako imenovanim »raziskovalnim novinarjem« (kako zveneč naslov, kot kakšen doktor znanosti ali izumitelj!) in njihovim »hišam« manjka samo še izrek kazni in sodišča lahko dokončno ukinemo! Mediji so »dokazano« (!?) zelo učinkoviti, hitri, prepričljivi, verodostojni in dokončni. Rehabilitacije »otoženega« in opravičila ni, vrnitve dobrega imena tudi ne, saj nekrivde ne priznavajo, novinarji pa so zaščiteni kot…, posebno še tisti in tistih medijskih hiš in založb, ki se financirajo iz državnega proračuna davkoplačevalcev in ali kakšnih razdiralnih in povzpetniških mafijsko – kriminalnih mogotcev.
Zato osebno zagovarjam (to je moje nepreverjeno in ne zlonamerno stališče), da se naj mediji samofinancirajo, pa ne z bedastimi reklalami idejnih podpornikov, ampak zgolj iz prodaje oziroma kupnje »medijskih storitev«. Za tiskane medije ni problem. Za gledane oddaje preko omrežij pa s prostovoljnimi prispevki ali članarinami podpornikov podobno kot v puščico v cerkvi ali za karitas…Enako mora veljati tudi za vse nevladne organizacije in društva. Zakaj moram kot davkoplačevalec biti prisiljen plačevati nekaj v kar ne verjamem, kar me ne zanima in mi ne koristi niti ni v splošno dobro ali za moje zavarovanje tveganja niti ni družbeno koristni projekt. Iluzija? Da, a duši dobro de!
Saj vem, da absolutne resnice, prav in res ni, a zdi se mi, da se v gonji za oblast in brezobzirnemu nasprotovanju levih medijev vsemu kar ni »liberalno« (?) in diši po konservativnem, vedno bolj oddaljujemo od načel spoštovanja različnosti in dostojanstva ter osebne svobode mišljenja. Namesto sodišč obsojajo mediji in »aktivisti« ter politični nasprotniki legalno izvoljene oblasti z interpelacijami in hujskaškimi in sovražnimi pouličnimi »linči«.
Mimogrede, takšne Slovenije si pa kljub vsemu nisem predstavljal, ko sem sodeloval pri osamosvajanju, naivno sem verjel, da bom živel na starost v bolj urejeni, pravni in demokratični državi kot v Jugoslaviji kjer me bodo mediji s preverjenimi dejstvi informirala in ločeno mišljenja ter stališča komentirali, država pa bo spošrovala ustavno zagotovljeno ločitev treh vej oblasti in svobodo govora brez izigravanja.
Ervin Anton Schwarzbartl, Domžale
