Je sinoči spet papirnat striček
se pod noč na erteveju zvijal,
v eno smer kot vedno le navijal,
čivkal isto kot vsem znani ptiček.
Gost papirnat v studiu pojavil
se je z mnenjem znanim kakor vedno,
več da agencij pač več je vredno,
tam v papirnatem je slogu pravil.
Raj ko da je to sedanje stanje,
je papirnati na moč nabijal,
da odmevom le ugled je zbijal,
eno samo v prazno spet zijanje.
Raj ko da doslej smo tu imeli,
ko bilo je agencij število
tolikšno, da je zagotovilo,
da smo vsakič znova se ušteli.
Raj papirnat gost nam je obljubljal,
če se svet povrne v prejšnje čase,
ko je znal sam poskrbeti zase,
štel dobičke, čisto nič izgubljal.
Ni prebral zakona na papirju,
mnenje pa ima o njem že jasno,
javnosti izusti brž ga glasno,
kot fižol bi sodil po krompirju.
Za papirnato ta striček mnenje,
ve se, kakšen tu papir je mišljen,
ti prikaže raj, prav nič izmišljen,
pod lediščem, če je treba, vrenje.
Za papir na tisto vižo brenka,
ki papirnatega več prinaša,
v tem prenekaterega prekaša,
voha namreč, kje dovolj je cvenka.
