Ali za srednji del 3. razvojne osi res obstajajo študije in modeli glede umestitve štiripasovnice namesto predvidene dvopasovnice?
Poslanec Tomaž Lisec je na ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s srednjim delom 3. razvojne osi.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministrica!
Na srednjem delu 3. razvojne osi od avtoceste A1 pri Celju do avtoceste A2 pri Novem mestu je bilo v letu 2008, ko so se oblikovale variante za celoten projekt od Avstrije do Hrvaške, vrednoteno in primerjano 10 variant oziroma 16 kombinacij teh variant. Vse različice so se začele na avtocesti A1 in končale z navezavo na avtocesto A2. Potekale so v treh koridorjih, in sicer v zahodnem, sredinskem in vzhodnem koridorju.
Varianta v sredinskem koridorju je bila ocenjena kot najustreznejša, s potekom od avtoceste A1 preko Celja, Laškega in Zidanega mostu, nadalje preko Tržišča, Mokronoga in Šmarjeških Toplic do Novega mesta. Bistveni problem predlagane rešitve pa se je odražal v njeni ekonomski neupravičenosti ter družbeni nesprejemljivosti na posameznih območjih. Predlagana je bila redefinicija načrtovalskih izhodišč, kjer se je študija variant dopolnila in izvedla primerjava aktualne variante še z dvema minimalnima variantama, ki se nanašata na sanacijo obstoječega omrežja.
V predlogu dopolnjene študije variant, ki je bila v letu 2016 javno razgrnjena, je kot najustreznejša varianta predlagana prvotna sredinska, ki poteka preko Celja, Laškega, Zidanega Mostu, Krmelja, Tržišča, Mokronoga in Šmarjeških Toplic s priključevanjem na AC A2 pri Otočcu (Starine). Predlagana rešitev po tej varianti je novogradnja dvopasovne ceste, z možnostjo bodoče širitve v štiripasovnico, v dolžini približno 57 km.
V okviru primerjalnih variant je bila proučena še varianta s potekom trase po obstoječih cestah z delnimi rekonstrukcijami ozkih grl ter varianta z bistveno večjim obsegom novogradenj kot prvo primerjana.
Trenutno se študija variant dopolnjuje s hidrološko hidravlično študijo, kartami poplavne varnosti in pripombami, podanimi v postopku javne razgrnitve. Sprejem odločitve o najustreznejši varianti je predviden v letu 2020. Investicijska vrednost najustreznejše variante, ki obsega 57,4 km nove dvopasovne ceste, znaša 1.040 milijonov evrov.
Zanima me:
1. Katere aktivnosti so potekale v letih 2017, 2018 in 2019 glede izgradnje srednjega dela 3. razvojne osi?
2. Obstajajo študije in modeli glede umestitve štiripasovnice namesto dvopasovnice ter modeli in študije glede cenejših posodobitev cestne infrastrukture na tem delu oziroma predvsem na relaciji Sevnica-Trebnje?
3. Kdaj bo sprejeta odločitev glede najustreznejše variante srednjega dela 3. razvojne osi?
4. Kakšna je časovnica gradnje srednjega dela 3. razvojne osi?
