Se pojavil je na trgu Mao,
revolucije je mož netilec,
transparentov rdečih še nosilec,
je zavpil mladini »Rdeča, čao!«
Rdečo pest je v levem žepu stiskal
in mežikal ves čas je postrani,
kjer bili so mladci v vrsto zbrani,
Mao na njih strune je zapiskal.
»Revolucija je tu kulturna,
no, saj veste, saj ste se učili,
kaj smo vse Kitajci pridobili,
kakšna je bila postavka urna.
V uri, dveh pridelali smo jekla
v vsaki vasi, da se je kadilo,
resda se potem je vse zdrobilo,
toda revolucija je tekla.
Vi na vrsti zdaj ste, vi, mladina,
da vse isto z nami ponovite,
vse, kar primete, da brž zdrobite,
vse pa skupna bo, vas vseh lastnina.«
Mao je po trgu paradiral,
revolucije bila so polna usta,
je bilo septembra, ko za pusta
trop se norčkov rdeče je maskiral.
Da se piramida bo sesula
družbena, bilo teh mask je geslo,
čas se je ustavil, ga odneslo
je, saj ves čas kazal jim je nula.
V petek spet bo bojda maškarada,
a vprašanje je, če Mao pride,
toda vsakič, sonce ko zaide,
v sanjah revolucija zavlada.
