V zgodovini večkrat se dogaja,
nek izraz da blage zveze nima
s tem, kar ponazarja, je kot zima,
ko poleti z mrazom ponagaja.
Bratje Marx primer so prav zgovoren,
komiki bili so vsi vudvilski,
kliki tuji karseda morilski,
kak marksizem, kiks povsem prozoren.
Tak primer jančizem je sedanji,
ne mačizem, niste razumeli,
razložim vam, da boste dojeli,
s kakšnimi je tu opravka stanji.
Jančku smrt, tulíli so volkovi,
gremo družno, gremo lačni nadenj,
tu so že pribor pa krožnik, pladenj,
in pogoltni volčlji vsi duhovi.
Temu pravi v tropu se jančizem,
vsi na enega, vsi solidarno,
lop po žrtvi, karseda udarno,
trgam, sekam in po volčje grizem.
Smrt je v zraku, volk se oblizuje,
janček pa oddaljen tam v oblakih,
v tisočih oddaljen je korakih,
trop volkov si bolnih ogleduje.
Je bolezen, res je, evidentna
volkce tolče zdaj epidemija,
ta obsedenost, ta obsesija,
njih ravnanja so inkoherentna.
Definicija je za jančizem
čisto druga, z jančkom nima zveze,
je bolezen, se v duha zaleze,
njen simptom vudvilski je marksizem.
