Črnec bil je častihlepen vedno,
šlo za nepošten mu je dohodek,
pa to ni rasistični predsodek,
tu ne gre za zgodbico poredno.
Črnec, ki ga pesem opisuje,
je posameznik in ne kdor koli,
iz plemena Dami, tam okoli,
iz dežele afriške nam tuje.
Dami smolo vselej res imajo,
ko se njihov član sam povzdiguje,
z malverzacijami nateguje,
pravi pa, da nadzoruje krajo.
S tem človekom iz plemena Dami
redno so bili samo špetiri,
zdaj pa govorica se razširi,
da je črnec znašel se v osami.
Prebledel je črnec, ko ujeli
so pri grdem ga zares dejanju,
znašel se v zamaknjenem je stanju,
vpil, da vsega krivi so »ta beli«.
Zategnila se krog njega zanka
je tako hudo, da črnec stoka,
pol plemena Dami z njim se zjoka,
kajti meja je zakona tanka.
Se ujel naš črnec je v prisluhe
pa v privide in še v godljo kakšno,
ki si sam jo je zakuhal takšno,
da ni treba afriške prikuhe.
Godlja brez okusa je in vonja,
vse so zdaj razkrite sestavine,
apetit celotno pleme mine,
godlja je iz trupla šarca konja.
