Zaskovikala je drevi sova,
davi isti se skovik je slišal
in do poldneva se ni potišal,
slišati je sovo vedno znova.
»Me izdal nekdo je, ta baraba
je namesto mene zaskovikal,
kamor ni mu treba, se je vtikal,
to pristojnosti je res zloraba!
Informacija mi spet uhaja,
moj skovik se na daljavo sliši,
s tem težave znova so pri hiši,
o, presneto da nekdo ovaja!
Ovaduh se v mojem gozdu skriva,
je neznan storilec in dejanje
to zahteva kaj? Izredno stanje!
Ta neznanec je oseba kriva!«
Kar se v luži sovica zagleda,
v lastno sliko z levim krilom kaže:
»To je ovaduh, ki vsem nam laže!«
Ne spozna, da lastna to je beda.
»Ga prijeti je, iz kože deti,
ovaduha brž sem prepoznala,
sem pripravila mu že vešala,
res lahko bilo ga je ujeti!«
