Bom intimen, tri že desetletja
od takrat je, zdaj bi rad povedal,
da tedaj sem dobro se zavedal
svojega pritlehnega početja.
Bom intimen, veste, sem optiral,
opcijo izbral sem elegantno,
takšno mirno, prav nič militantno,
dobro le rešitev sem podpiral.
Bom intimen, naj povem resnico,
nisem bil intimen z njo, da veste,
s spraševanjem mi na živce greste,
kakšno da sem opcijo izbiral.
Opcija intimna ne obstaja,
vsaj pri meni ne, ki strastno ljubim
več resnic in vsakič novo snubim,
saj mi drugega ne preostaja.
Nisem bil intimen z njo, ki rada
stran bi šla, postala samostojna,
sem imel takrat merila dvojna,
vedel, s čim, kako se stvar obvlada.
Nisem bil intimen z njo, to vemo,
le na daleč sem igral vojerja,
izigraval vlogico solerja,
z eno vsaj resnico zdaj ven gremo.
Nisem bil intimen še nikoli,
opcije iskal sem na daljavo,
vsakokrat izbral najboljšo, pravo,
kot učili v kumrovški so šoli.
Nisem bil intimen, ker intime
moje baže tiči ne poznamo,
in resnico takšno vam prodamo,
da ob njej vas vsakič nekam prime.
