Bom prijavil, tam na tistem kraju,
ki po brhkih dobro znan je brezah,
po preverjenih in trdnih tezah
ni tako, kot pravijo, kot v raju.
Tam pri brezah množica se zbira,
ki prepoved krši nonšalantno,
smo jo zalotili inflagrantno,
da ob svečkah se denar pobira.
Je na brezah tičev vrsta cela,
pa le petsto se lahko jih zbere,
kljub temú tri tisoč tja jih dere,
strašna jata gor je priletela.
V črnem glavni ptič jim dirigira,
je na brezah vrsta tičev v belem,
vsaj tri tisoč, kot rečeno, v celem,
se prepoved zbiranja podira.
Bom prijavil jih takoj, presneto,
varnost ogrožena je izjemno,
ko na breze letajo vzajemno,
to zločin je strašen, strogo vzeto.
Bom prijavil jih inšpektoratu,
na ustrezno mesto pri tej priči,
tam, kjer drugi zbirajo se ptiči,
tožbo bom podal kolesariatu.
Ta edini je za to pristojen,
ker edini poln je izkušenj,
ta organ je kakor nož nabrušen,
za pregon kršiteljev kot rojen.
Na kolesariatu zdaj ob petkih
so uradne ure, tja bom skočil,
strašni jim zločin takoj predočil,
kaj na brezah je drhal v zametkih.
Tam pomagajo sodržavljani
pri frustracijah mi in maniji,
tam bom duška dal spet fantaziji,
na kolesariatu, ja, v Ljubljani.
In če mi takoj ne ugodijo,
sploh ne veste, česa sem sposoben,
jaz, ki špecar sem samo obroben,
nadnje šel bom vsakič s policijo.
Bom prijavil, če bo treba brata,
kajti varnost je na prvem mestu,
kdor na mojem bo pogrnil testu,
pazi naj se le kolesiarata.
Da nabijam in povem prav nič ne,
to ste rekli, oh, vam že pokažem,
če bo treba sam jim vse dokažem,
saj prijave lažne so in nične.
