Vodja svetniške skupine SLS v Državnem svetu RS (DS RS) Marjan Maučec je skupaj s predsednikom SLS Marjanom Podobnikom in magistrico varstvoslovja Manjo Konkolič predstavil vsebino zakonskih sprememb za popolno zajezitev nezakonitih migracij, ki jih bo SLS v postopek v DS RS vložila danes. Ključne spremembe, ki jih predlagamo v SLS za preprečitev nezakonitih migracij v Slovenijo, sta spremembi dveh zakonov, in sicer: Kazenskega zakonika RS v 308. členu ter Zakona o mednarodni zaščiti v 31. členu. Za zakonske spremembe predlagatelj, vodja svetniške skupine SLS v DS RS Marjan Maučec, verjame, da bo glede na dosedanja stališča državnih svetnikov pridobil večinsko podporo v DS RS, s ciljem, da bi se predloge sprememb vložilo v postopek v Državni zbor RS.
Slovenija se sooča s povečanim številom vstopa ilegalnih migrantov. Znana je tudi napoved Italije (ob znani proti migrantski politiki Madžarske in Avstrije) o možnem zapiranju italijansko slovenske meje, če Slovenija ne bo uspešna pri zaščiti južne schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško. Zato mora Slovenija takoj zaostriti nadzor na južni meji in sprejeti zakonodajo, primerljivo z zakonodajo v državah, ki so bile pri odvračanju nezakonitih migracij uspešne. Ker v SLS želimo zaščititi državljanke in državljane ter njihovo premoženje in preprečiti, da bi Slovenija postala migrantski žep, SLS predlaga spremembo področne zakonodaje, ki trenutno omogoča nezakonitim migrantom, da se neomejenokrat vračajo iz Hrvaške v Slovenijo, s ciljem, da pridejo do Italije in druge države EU. Brez spremembe zakonodaje v smeri, ki jo predlaga SLS, je nesmiselno dodatno postavljanje ograj ob meji, kot tudi angažiranje dodatnih vojakov, saj brez sankcij z dokazano odvračalnim učinkom tovrstni ukrepi ne prinesejo omembe vrednih rezultatov.
V Kazenskem zakoniku v 308. členu spreminjamo dosedanjo ureditev, ki govori o kaznivosti nezakonitega vstopa le v primeru nasilnosti ali vstopa z orožjem. S sprejetjem predloga SLS bi bil vsak nezakonit vstop v Slovenijo čez schengensko mejo kazniv sam po sebi in se ga kaznuje z zaporom od 1 do 2 let in izgonom po prestani kazni ter denarno kaznijo od 400 EUR do 1.200 EUR. Prav tako se za tihotapce povečuje zaporna kazen do osmih let in denarna kazen od 2.000 EUR do 20.000 EUR. Ljudi, ki pridobivajo ali zbirajo ljudi za nezakonito preseljevanje, jim priskrbujejo ponarejene dokumente ali prevoz ali kako drugače organizirajo nezakonito preseljevanje ali organizirajo preseljevanje s preslepitvijo pristojnih organov glede pravega namena vstopa na ozemlje Republike Slovenije, se prav tako kaznuje z zaporom do osmih let in denarno kaznijo od 2.000 EUR do 20.000 EUR.
Z dopolnitvijo 31. člena Zakona o mednarodni zaščiti se po predlogu SLS določi, da se statusa begunca in subsidiarne zaščite ne prizna prosilcu, če ni prišel neposredno z ozemlja, kjer sta bila njegovo življenje ali svoboda ogroženi, ali če se nezakonito nahaja na ozemlju Slovenije. Za prehodno obdobje 3 mesecev v SLS predlagamo, da se te zakonske določbe ne uveljavljajo zaradi ljudi, ki so kot begunci na poti iz vojnih območij proti EU in so brez ustrezne registracije vstopali v eno ali v več varnih držav.
SLS se zavzema za uveljavitev 10. a in 10. b člena Zakona o tujcih, ki sta bila sprejeta ob spremembi Zakona o tujcih, objavljenem v Uradnem listu februarja 2017. Ta dva člena omogočata ministru za notranje zadeve, da v primeru zaostrenih razmer predlaga Vladi ta pa DZ RS, začasni do 6 mesečni suspenz nekaterih zakonskih določil s področja azilne politike, s ciljem zagotovitve varnosti države, varnosti ljudi in njihovega premoženja. Pozivamo notranjega ministra Boštjana Poklukarja, da glede na zaostrene razmere sproži postopek za uveljavitev teh dveh členov Zakona o tujcih.
SLS se zavzema za bolj celovito in sistematično vlaganje EU in drugih držav, v razvoj držav od koder prihajajo nezakoniti migranti. Le z izboljšanjem njihovih življenjskih pogojev je možno dolgoročno omejiti nezakonite migracije iz teh držav.
Z ureditvijo, ki jo predlaga SLS, bi prek odvračalnega učinka tudi preprečili ali vsaj zelo zmanjšali žrtve med nezakonitimi migranti, ki smo jim sedaj priča na primer ob njihovem prečkanju Kolpe. Zmanjšali pa bi tudi obseg grobih obravnav migrantov s strani hrvaške policije, saj bi s popolno zaporo slovensko hrvaške meje prekinili to migrantsko pot, podobno, kot se je v preteklosti v celoti ustavila migrantska pot iz Srbije in Hrvaške na Madžarsko. Popolnoma neutemeljeni so tudi pomisleki, da bi uveljavitev predlagane zakonodaje zahtevala dodatne zaporniške kapacitete. Izkušnja sosednje Madžarske glede tega je povsem nedvoumna: z zaostritvijo kaznovalne politike se je praktično istočasno skoraj v celoti zaustavil dotok nezakonitih migrantov na Madžarsko. Posledično tudi ne potrebujejo okrepljenih obmejnih enot za varovanje meja, saj so se nezakonite migracije preusmerile v smeri držav, kjer je meja prepustna.
