Slovenija je včeraj, 12. marca, ob 18. uri na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih bolezni zaradi naraščanja števila primerov okužb s koronavirusom razglasila epidemijo.
Aktiviran je tudi državni načrt. Podlaga za razglasitev je bilo strokovno mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S tem je Slovenija tudi sledila razglasitvi pandemije Svetovne zdravstvene organizacije.
Vsaka razglasitev epidemije predstavlja veliki izziv in obremenitev, tako za zdravstveni sistem kot tudi za politiko in za prebivalce.
Odziv zdravstvenega sistema v Sloveniji
Postaja jasno, da je na vzdržljivosti zdravstvenega sistema, še posebej na zdravnikih in vsemu zdravstvenemu osebju, največje breme v tej epidemiji. Glavni problem ostaja zelo hitra širitev okužb in s tem večja verjetnost, da se bo pojavilo večje število bolj prizadetih bolnikov, ki bodo potrebovali intenzivno zdravljenje.
Epidemija je doletela slovensko zdravstvo v zapleteni situaciji. Tudi zaradi velike obremenjenosti, še posebej družinskih zdravnikov. Epidemija je tudi velik izziv za organizacijsko in kadrovsko vodenje ključnih zdravstvenih ustanov. Res pa je, da se je z aktivacijo državnega načrta ob razglasitvi epidemije spremenila organizacijska, kadrovska in prostorska shema v slovenskem zdravstvenem sistemu.
Velja zahvala in podpora vsemu zdravstvenemu osebju. Čeprav smo z zaskrbljenostjo sprejemali informacije, da se žal tudi zdravniki po povratku iz ogroženih okolij niso obnašali samozaščitno in predvsem zaščitno do pacientov in so bili aktivni nosilci okužb v svojih delovnih okoljih.
Odziv slovenske politike
Velja poudariti, da je v Sloveniji prav v zadnjih dneh, ko so se pripravljali vsi ukrepi za razglasitev epidemije, potekala zadnja faza oblikovanja nove vlade. To pomeni, da sta se tako odhajajoča kot prihajajoča vlada znašli v izredno zapleteni situaciji. Nujno je bilo sodelovanje. Zgodilo se je v zadnjem tednu, kar je potrebno pozdraviti. Potrjuje se, da so bili nekateri nujni ukrepi za še pravočasno zajezitev okužb z novim virusom s strani odhajajoče vlade sprejeti prepozno. Tu je vlada zamujala. Res pa je, da sedaj ni čas za poglabljanje teh vprašanj, pač pa je čas, da vse sile usmerimo v dobro delovanje države in vseh njenih podsistemov za čas razglašene epidemije. Zaupanje v novega predsednika vlade, ki je v zadnjih tednih opozarjal na nujnost sprejetja vseh ukrepov, ki jih ima na voljo država, je veliko. Pomembno je, da se bo oblikovala dobro delujoča in usposobljena ekipa, v kateri bodo vsi pristojni ministri in predstavniki drugih organov. Za Slovenijo velja, da ima dobro delujoč in voden sistem Civilne zaščite, kjer imajo slovenski gasilci nenadomestljivo vlogo. Zaupamo njim, da bodo v sodelovanju z zdravstveno stroko in nevladnimi in drugimi organizacijami, dobro opravili svoje poslanstvo.
Odziv prebivalcev v Sloveniji
Tu moramo najprej izpostaviti, da se je kar nekaj časa resnost pojave koronavirusa v Sloveniji podcenjevalo. In to kljub dejstvu, da se je situacija tako zapletla v sosednji Italiji. Sedaj se že kaže, da se je podcenjevalo tudi zelo priljubljeno vsakoletno smučanje slovenskih družin ob času zimskih počitnic v Italiji.
Sicer pa se zdi, da je slovenska javnost, še posebej ob razglasitvi epidemije, začela resno jemati novo situacijo. Ključna je začasna sprememba nekaterih utečenih življenjskih navad, kot so stalni stiki med vnuki in starimi starši; kot vsakodnevno nakupovanje in druženje v nakupovalnih in drugih centrih; kot tudi uporaba javnega prevoza. Seveda predstavlja posebno situacijo za številne slovenske družine dejstvo, da bodo od ponedeljka, 16. 3., zaprti vrtci in osnovne šole. V tej zvezi podpiramo vse rešitve, da bodo otroci varni doma, v primeru, da njihovi starši v kolikor je zaradi njihovega poklica nujno, da hodijo v službo, in da se iz postopkov varovanja otrok čim bolj izključijo stari starši in druge starejše osebe, ki so zanesljivo v tej epidemiji potencialno najbolj ogroženi. Kot možnost se odpira med sosedska pomoč, seveda v manjših skupinah in ob striktnem upoštevanju samozaščitnih ukrepov. Kot možna rešitev se kaže aktivacija srednješolcev in študentov, ki bi začasno varovali otroke.
Želimo poudariti, da je epidemija tudi priložnost, da se izkaže naša solidarnost, tudi do okuženih, ki so v karanteni ali samo izolaciji; da se izrazi slovenska iznajdljivost v zapletenih situacijah, ki bo ljudem omogočala varno življenje za čas ukrepov epidemije. Posebna skrb mora biti posvečena osamljenim starejšim ljudem, ki mnogi živijo sami in bodo potrebni pomoči.
Zaključek
To kratko oceno aktualnega stanja zaključujemo z mislijo, da je potrebno storiti vse, da bodo vsi sistemi, še posebno gospodarstvo, lahko delovali v razmerah, v katerih smo se znašli. Izkoristiti je potrebno internetne in druge IT povezave, ki omogočajo delo od doma, ki omogočajo dobro komunikacijo med ljudmi in tudi stalno informiranje o poteku epidemije. Potrebno je pripraviti program za šolstvo preko TV programov. Nujno je, da se pripravijo jasna navodila za način izolacije starostnikov, ki živijo doma, in še posebej vseh, ki živijo v domovih za ostarele.
Tudi politične stranke imajo odgovorno vlogo, da se vključujejo preko svojih članov in strokovnjakov vsepovsod tam, kjer lahko prispevajo odgovorne rešitve.
Bodimo povezani, ravnajmo samozaščitno in odgovorno.
Prim. Janez Remškar, dr. med.
Janez Podobnik, dr. med.
