Dogajanje zadnjih tednov po celem svetu je skrb vzbujajoče. To velja tudi za Slovenijo in to velja tudi za področje kmetijstva. Nevidni sovražnik je dodobra ustavil vsakodnevno življenje. Razgalil je ves blišč in bedo »globalizacije« – nobena od prizadetih držav ni bila pripravljena nanj – predvsem v smislu zaščite, preventive in medicine. Se pa kažejo pomembne in očitne razlike med prizadetimi državami na področju prehranske varnosti in ukrepov za zagotavljanje samooskrbe. Kljub deklarirani solidarnosti bo vsaka država najprej poskrbela za svoje državljane (evidenten je primer prevoza slovenskih mask z nemškega letališča v Slovenijo).
Zaradi neupoštevanja predloga, ki ga je SLS pripravila z zunanjimi strokovnjaki in skupaj z drugimi predlogi strnila v predlog interventnega zakona za povečanje samooskrbe s hrano, in sicer: da lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom poseže v cenovna razmerja v prehranski verigi in po potrebi zagotovi odkup živali, mleka ter živalskih izdelkov in rastlinskih pridelkov, se bojimo, da nekatere panoge, ki so v Sloveniji sicer samooskrbne, ne bodo preživele.
Zaradi izbruha koronavirusa je prišlo do zmanjšanja tujega povpraševanja po surovem mleku in govejem mesu. Mlekarne znižujejo odkupne cene mleka, končne cene v trgovinah pa so nespremenjene ali se celo višajo. Znižujejo se tudi odkupne cene goveda in kljub manjši porabi mesa se goveje meso dodatno uvaža.
Zato v SKZ pri SLS in Društvu SKZ zahtevamo, da pristojni ukrepajo, in sicer, da se vzpostavi minimalna odkupna cena, ki mora pokrivati stroške proizvodnje. Po potrebi naj se z odkupom viškov nemudoma vključijo blagovne rezerve. Zahtevamo tudi, da se začasno zapre uvoz mesa in mleka ter tako prepreči, da bi uvozniki na račun krize kovali izredne dobičke v škodo kmetov, srednjeročno pa tudi v škodo potrošnikov.
V zadnjih dneh so se temperature spustile tudi pod -5 stopinj Celzija in s tem je prišlo do pozebe in posledično škode, pred katero se sadjarji niso mogli učinkovito zavarovati. Toliko huje je, ker je to že druga pozeba. Prva pozeba je prizadela predvsem marelice in zgodnje breskve, druga pozeba pa ostale breskove nasade, nasade jablan in še nekaterih sadnih vrst.
SKZ pri SLS in Društvo SKZ zato pozivata pristojne, da nemudoma pristopijo k oceni škode po pozebi ter da sprejmejo ukrepe, s katerimi se bo ublažila izguba zaradi manjšega pridelka v sadjarstvu.
Ukrepi, ki jih predlagamo, ne bodo dodatno bremenili proračuna Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije ima vse vzvode za ukrepanje v izrednih razmerah, kar nastala situacija vsekakor je. Posebno pristojne s kmetijskega in gospodarskega ministrstva pozivamo, da nemudoma in resno pristopijo k reševanju te problematike.
Nihče ne more dati zagotovila, da bo kriza trajala 3 mesece ali manj in da se ne bo ponovila. Slovenski kmetje si ne želimo, da zopet postane aktualen citat izpred dobrih 30-ih let :”Bila je pšenica, zdaj raste plevel.”
Rok Sedminek, predsednik SKZ pri SLS
Miroslav Kosi, predsednik Društva SKZ
Klemen Šavli, podpredsednik SKZ pri SLS
Branko Tomažič, podpredsednik KGZS
Mihael Zagožen, član Sveta KGZS
