Našli so kopači novodobni,
ki arheologi se jim reče,
tam, kjer greznica čez polje teče,
zlato jamo, v njej napis nagrobni.
Iz časov je, ko padla je Emona,
Mercator ko takisto je propadel,
najdišča vendar ni nihče okradel,
antična pristna je trgovska cona.
Beton v njem sam v bližini stadiona,
prav neverjetne vse je velikosti,
kopač znori lahko od veselosti,
saj to je res arheološka krona.
Je kot Pompeji vsa ta stvar velika,
nad zemljo vidni so celo ostanki,
razrito, kot da čez bi rili tanki,
najdišča pristnega vse to je slika.
Še letnic nekaj našli so v betonu,
a čudo čudno, stvar se ne ujema,
dva tisoč let prepozno, vsa se shema
podrla je, sesula jim v naklonu.
Jankópolis da ta je razvalina,
razbrali v šoku so arheologi,
v neredu, kaosu in pa v neslogi
Zoranus tu divjal je, z njim dva sina.
Na tleh Emone stare je antične
Mercator najprej padel v tuje roke,
emonski kvestor svoje pa otroke
in ljudstvo pahnil bil je v posle nične.
Nagrobnik zdaj njegov so tam odkrili,
mu célo posvečeno je najdišče,
kloaka blizu vodi čez strnišče,
s tem najdbo so kot pristno potrdili.
