Butalam nov diktator je zavladal,
zdaj vsak dan teče le o njem beseda,
je njega spremljevalka strašna beda,
butalski bobnar je ljudem razkladal.
Iz medija so tega vsi razbrali,
saj jim stvari povedal je naravnost,
da tonejo čedalje bolj v brezpravnost
in da so v diktaturi obtičali.
Butalska diktatura je posebna,
na vsakem je koraku otipljiva,
za svet butalski skrajno spotakljiva,
Butalcu vendar še kako potrebna.
Jo vidijo, ko je temno kot v rogu,
in slišijo, ko je tišina grobna,
Butalec vsak ve, čemu je podobna,
saj v hipu prepoznal jo bo po slogu.
Diktatorja pozna, mu smrt obljublja,
obljube te iz dneva v dan poganja,
da pamet srečal je, ljudem oznanja,
v predanosti se vedno bolj izgublja.
Nadela si je nova oblačila
butalska diktatura neizprosna,
postala v njih še dvakrat bolj neznosna,
nabijajo Butalcem zdaj občila.
Ta nova oblačila si oglejte,
ki vsak dan jih diktator zamenjuje,
butalski bobnar ljudstvu natolcuje,
za suho jih zlato samo imejte.
Tedaj zave cenenega se štosa
premnog Butalec, končno stvar dojame,
takole misel strne, jo povzame:
da gola diktatura je in bosa.
