Se dogajalo je to ob Savi,
levi breg, na skrajni levi čisto,
paslo se je tamkaj tele tisto,
ki poznajo vsi ga po naravi.
Gledalo je tele gor v višave,
s čutom svojim skrajno telepatskim
in z nagonom kot žival dogmatskim
prikazale so se mu težave.
Tam v višavah neki so signali,
tele jih kot motnje vedno čuti,
zanje da se oglašuje, sluti,
kolikor pač možno je živali.
Zdaj sovražno tele tuli, kruli,
telefon v želodcu mu odzvanja,
se ob Savi gor in dol poganja,
kakor v Nova vrata tele bulji.
Za teleta se nihče ne meni,
naj naprej se pase še ob Savi,
zgodbe ni, utrinki le nezdravi,
so teletu motnje pač v domeni.
