Bil poldrugo leto fant je krona
carstva, v domišljiji kar vesolja,
pa ga je minila dobra volja,
krona ko postala je korona.
Cesar da je gol, bilo je znano
vsem normalnim vsaj že desetletje
in da mu ne dela zgornje gretje,
da končalo vse se bo bolano.
Prehlajen okrog je cesar hodil,
krona stvarstva in ga-ga regljanje
se sprevrglo je v izredno stanje,
v katastrofo, če bi on nas vodil.
V pravljičnem cesarstvu to spoznali
so celo naivni najbolj, tisti,
ki kot oboleli optimisti
na njegovo karto so igrali.
Se zadira dete regljajoče,
da ukradli krono in obleko,
so odeli ga v ušivo deko,
zdaj kot v pravljici prav milo joče.
Cepeta in joka ves užaljen,
pravljice kar noče biti konec,
ko že zdavnaj je odzvonil zvonec:
cesar gol je, šarec konj razgaljen.
