Krčma rjava, bar za penzioniste,
malo pivcev najdeš tam spodobnih,
malo je za hojo še sposobnih,
malo jih ima račune čiste.
Se krčmar razburja v krčmi rjavi,
da nek pivec križa mu račune,
rad da vrgel bi ga iz štacune
in prevzel sam krčmo, to da pravi.
Pivec ta nesramni ga ogroža,
njega gazdo rjave krčme znane,
storil vse bo, tu da sam obstane
in na njem rjava cela koža.
Zoper pivca tuli regljajoče,
da preveč popil je brez plačila,
hoče gazda zdaj zagotovila,
da bo kaznovan, se skoraj zjoče.
Šara psa naščuva zoper pivca,
Šaro naj iz krčme ga odstrani,
pa se psiček tega posla brani,
se celo postavi zanj, za krivca.
Na dve nogi Šaro se postavi,
da še bolj krčmar se zdaj razburi,
jeza v krčmi se rjavi kuri,
zlasti še, ko pivec mu nazdravi.
Krčma rjava, bar za penzioniste,
malo najdeš v njem ljudi spodobnih,
vse preveč je med seboj podobnih,
pravzaprav so zgolj izgube čiste.
