Sklicana da seja bo razredna,
informacija je, vendar zmotna,
po naravi šibka in slabotna,
kajti seja nujna bo, izredna.
Kaos je v razredih, v šoli celi,
pred začetkom šolskega je leta
šola bolj kot kdaj prej prizadeta,
česar še posebej smo veseli.
Maškarada, pa čeprav poleti,
po hodnikih šolskih se odvija,
pol samo se v maske jih zavija,
drugi so docela razodeti.
Res je kul, da se ne ve nič jasno,
vsak lahko je zase pustna šema,
za kar koli se vsak hip zavzema,
biti da ne more še bolj špasno.
Gremo se zato izredno sejo,
da na kaos ta opozorimo,
ko prepozno vse je, da zvonimo,
da smo tu, naj zadnji še izvejo.
Smo trudili se za te razmere
že celotno šolsko leto lansko,
delali na kaosu smo plansko,
odstranili sproti vse ovire.
Ni nam mar, še eno če zgubimo
šolsko leto, da le kul je stanje,
kaos naj bo pravi, ne zgolj sanje,
le tako pozornost sploh vzbudimo.
Bi brez tega sloves naše branže
bil še slabši, bi še izviseli,
tega pač ne bomo več trpeli,
da gre naše trdo delo v franže.