Nova igra je že na tržišču,
sprogramirana je naglo skrajno,
saj pač nima je nihče za trajno,
to le igrica je na igrišču.
Cuci guci stvar se imenuje,
štirje cucki, kul, vsi kratkonogi,
znašli so se v nenavadni vlogi,
cuci v njej golobčka zasleduje.
Cuci guci igra ni te vrste,
cucki da goloba bi lovili,
ne, za njim se bodo le podili,
gledal pa jim gazda bo pod prste.
Gazda je takisto kratkonožec,
je najkrajši daleč od vseh cuckov
in sovražniku podoben muckov,
saj glodavec je, ves siv ubožec.
Ta je cucke zopet sprogramiral,
da podijo se za senco lastno,
za golobčkom, v vabo da oblastno
bi zagrizli, kot bo komandiral.
Ni všeč igra cuci guci mnogim,
ki idejno so bolj socialni,
demokratski in manj napadalni,
a vse bolj podobni so ubogim.
Kaj je takim torej ukreniti?
Reči dosti cuci guci igri,
kaj bili papirnati bi tigri,
treba je iz igre izstopiti.
Toda kdo razumne bo poslušal,
saj najkrajši, ta, polom ki sluti,
ve, zaveda se, predobro čuti,
da je konec, in bo vse poskušal.
Cuci guci šel bo v zadnjo bitko,
za golobčkom v dirko cucki štirje,
dokler ne ostane le še perje,
s tem usodo doživijo bridko.
