Piše: Jožef Praprotnik
In seveda za resnico. A članek, ki ga imam v glavi, ima predzgodovino. Ondan sem zvečer šel spat, pomirjen in zadovoljen, povsem srečen, naslednji dan pa berem pobudo akademikov SAZU opozicijski koaliciji KUL in gibanju Svoboda ter slovenskem ljudstvu in se zavem, v kakšni zmoti sem živel. Resnici na ljubo, bi bil sam, kot vsi drugi naši ljudje, lahko jezen na akademike, ki nas puščajo v nevednosti, da živimo v državi, v kateri večini ni hudega, v resnici pa drvimo v neizbežen propast, seveda, če bo ta vladavina še trajala. Pobuda akademikov, če prebiramo besedo za besedo, stavek, za stavkom, nam pokaže, kako grozna je Janševa vlada, kako smo v bistvu neumni, če mislimo, da nam ni slabo in sploh, če se ne zavedamo, da drvimo v bankrot. Moralni in materialni.
Akademiki so se našega razsvetljenja lotili studiozno, natančno in v četrti točki napišejo, da ta vlada potvarja zgodovino, pri čemer so bržkone imeli v mislih – tu vendar niso niti malo natančni s kakim dokazom – Slovenski razkol Jožeta Možine, ker sta med podpisniki te pobude tudi Božo Repe in Jože Pirjevec. Pa se še mi lotimo zgodovine, ker če je tam narobe zastavljeno, nas to spremlja skozi sedanjost v prihodnost. Jože Možina tako piše o nastanku vaških straž, kot predhodnic domobranstva, zamolči ali ne ve pa, da je do njih prišlo zato, ker se je tistega 41 leta pojavilo v Ljubljanski pokrajini, pa delu Notranjske in Dolenjske na tisoče potepuških kužkov in muckov, kar so domači fantini imeli za vzrok, da so se pri Lahih oborožili in kasneje z duhovniki ustrahovali kajžarske otročaje, ki so hodili po gozdovih za borovnicami, kostanjem in gobami. Tudi ni res, kar piše Možina, da je po notranjskih vaseh, po Bloški planoti krožila do zob oborožena Dakijeva enota in strahovala domačije, ampak so bili to ljubeznivi koledniki, saj je Edvard Kardelj sam izrekel željo, da naj obudijo stare kmečke običaje in jih ponavljajo vse dni v letu. Tudi ni res, da so bili komunisti iz revnih proletarskih družin, saj je največ naših leta in leta preživelo v tujini, največ v Moskvi, v Parizu in na Dunaju, medtem ko so pripadniki predvojnih ljudskih in krščanskih strank videl kvečjemu Celovec in morda posamezniki Dunaj. Tudi ni res, kar piše Možina v svojem razkolu, da so partizani na Krimu pobijali domačine, tudi dekleta in jih metali v eno tamkajšnjih jam, ampak so bile to mesečnice, ki jih je nosila luna, pa so padle v tisto jamo. Jože Možina tudi naprti poboj 50 Romov v dolini Iške, a je v bistvu šlo za skupinski družinski samomor, ki so ga tisto leto zakrivile sončne pege. V njegovi knjigi je še več netočnosti, saj sem našel manjkajočo vejico ter en pomišljaj preveč, kar je neoprostljivo.
Skratka, v torek 1. februarja 2022 je bil svetel zgodovinski dan, saj so se sestali Kulci s svobodnjakarskim Golobom na spoznavnem srečanju, kar je zelo podobno dogodku aprila 1937 na Čebinah, ko so ustanovili prvi slovenski CK ZK. O 138 idejah Glasu ljudstva niso rekli še nobene in tudi o pobudi akademikov ne, saj zaradi policijskega nasilja in terorja živijo v ilegali, podobno kot pra-predniki ponosnih naslednikov ZK. In temu terorju je treba narediti konec. Od pobude akademikov me je strah odpreti okno in pogledati ven. Pa vas ?
Jožef Praprotnik, Jesenice
