Piše: C. R.
Predlagana obdavčitev nepremičnin ni ne pravična ne stimulativna. V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov ocenjujejo, da ne bo dosegla zastavljenih ciljev.
V sporočilu za javnost so nadalje zapisali:
Po besedah vlade Roberta Goloba naj bi predlog izhodišč za nepremičninski davek, ki ga je potrdila vlada, prinesel pravičnejšo obdavčitev nepremičnin, stimuliral naj bi uporabo nepremičnin kot stanovanjskih enot in mladim omogočil, da si bodo lažje ustvarili dom.
Vlada trdi, da ima 1,45-odstotni davek na vrednost nepremičnine po izračunu GURS dva cilja: podpora stanovanjski politiki in razbremenitev dela. Vlada namerava davčno obremeniti stanovanja, hiše in stavbna zemljišča. Iz tega naslova pričakuje približno 600 milijonov evrov zbranega davka.
Zakaj nasprotujemo davku na nepremičnine v predlagani obliki
Napoved uvedbe obdavčitve druge in vsake naslednje nepremičnine, ki jo vlada predstavlja ravno v času, ko je soočena z očitki tožilke o izredno hudih nepravilnostih v policiji, kar je samo po sebi zelo povedno, odpira številna vprašanja. Po eni strani se v Sloveniji že zdaj soočamo s pomanjkanjem stanovanj, hkrati pa so naše nepremičnine med bolj obdavčenimi v EU.
Cilj davka naj bi bil reševanje stanovanjske problematike in razbremenitev dela – postavlja se vprašanje, ali je predlagani ukrep res stimulativen in pravičen in ali bo dosegel napovedane učinke. Ocenjujemo, da ne.
1. Gre za nedopustno kumulacijo davkov.
To bi bil že tretji davek na premoženje v Sloveniji, saj lastniki že plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek na nepremičnine, večje od 160 kvadratnih metrov. Država bo sedaj poleg obeh omenjenih davkov pobirala še davek od premoženja, pri čemer so lastniki nepremičnin na poti do njih morali plačati še vrsto drugih davkov. Uvedba dodatnega davka prinaša občutek nepravičnosti in nepotrebnega dodatnega bremena za državljane.
2. Davek je v nasprotju z vsemi modernimi davčnimi teorijami.
Davki morajo biti jasni, pregledi in enostavni za pobiranje. Primera takšnih davkov sta DDV in davek na plače. Davek na nepremičnine pa bo na drugi strani izredno težko pobrati. Zahteval bo zelo veliko dodatne birokracije. Namesto da bi prišlo do zmanjševanja birokratskega aparata, se bo ta samo povečal, saj bo potrebnih veliko ljudi, ki se bodo ukvarjali s pobiranjem tega davka. Če bi država imela resen namen uvesti učinkovito davčno politiko, bi razmišljala o enotni davčni stopnji.
3. Nejasna razmejitev pravnih in fizičnih oseb.
Davek naj bi se odmerjal od vpisanega namena nepremičnine. Če ne gre za hotel, se bo davek odmeril tudi pravnim osebam ali s. p.-jem, ki poklicno oddajajo stanovanja ali apartmaje v kratkotrajni najem, pri čemer gre za turistično dejavnost, od katere se že sedaj plačuje davek iz naslova dejavnosti. Težava je, da v katastrih stavb do sedaj nihče ni pazil na to, ali so bile hiše, ki predstavljajo apartmajske objekte, vpisane kot poslovne nepremične. To bo povzročilo zmedo, dodatne težave za podjetnike in izigravanje pri določanju namena nepremičnin.
4. Učinki na stanovanjski trg in gospodarstvo.
Vlada namerava davek odmerjati od vrednosti stanovanj, hiš in nezazidanih stavbnih zemljišč. Če bi vlada dejansko želela vzpodbuditi oddajanje praznih stanovanj, bi lahko ta ukrep ciljno usmerila v prazna stanovanja in ne bi zajela še hiš in nezazidanih stavbnih zemljišč. Napovedani davek ne bo vzpodbudil oddajanja nepremičnin, ker je nesorazmeren glede na višino najemnin. Davek se bo odmerjal v odstotkih glede na zadnje vrednotenje nepremičnin po GURS, kjer so bili državljani zavedeni. Novo vrednotenje je namreč v večini primerov presegalo realno tržno vrednost nepremičnin.
Posledično se bodo najemnine zvišale, kar bo najbolj prizadelo mlade. Tudi če bi se posamezni lastniki odločili za prodajo stanovanj, si jih mladi še vedno ne bi mogli privoščiti.
Ker bo zaradi nepremičninskega davka povpraševanje nižje, se bo zmanjšala tudi gradnja novih stanovanj. Na ta način bo ogroženo tudi gradbeništvo in veliko obrtnikov, ki danes z investicijami v manjše objekte ustvarjajo svoj prihodek.
Stavbna zemljišča pogosto niso pozidana, ker OPN in OPPN niso sprejeti ali pa investitorjem ne omogočajo rentabilnih projektov. Prav tako upravni postopki tečejo zelo dolgo, v vmesnem času pa bo država že pobirala davek. To bo v bistvu kazen za investitorje in potuha počasni birokraciji. Ob vsem tem pa vlada ni storila nič za zaščito najemodajalcev, da bi bilo oddajanje nepremičnin v najem za njih v primeru povzročitve škode s strani najemnika in drugih primerih za njih bolj varno.
5. Davek bo spodbujal selitev kapitala iz Slovenije.
Davčna obremenitev nepremičnin lahko vodi v odliv kapitala iz Slovenije. Lastniki bodo svoje prihranke raje vlagali v tujino, kjer so davki nižji. Takšen trend bi osiromašil slovensko gospodarstvo in omejil domače investicije.
Stališče SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: Predlagana obdavčitev nepremičnin ni ne stumulativna ne pravična. Nakup in najem stanovanj bo še dražji.
Vlada namerava z nesorazmerno visokim davkom kaznovati tiste, ki so prihranke vlagali v nepremičnine, z izgovorom, da želi vzpodbuditi nepremičninski trg in prisiliti lastnike praznih stanovanj v njihovo oddajo. Vendar bo s tem davkom dosegla ravno nasprotno. Državljani bodo zaradi novega davka, ki bo v bistvu predstavljal skoraj 20-25 % vseh prihodkov iz najemnin, manj motivirani za oddajanje stanovanj.
Prihranki se bodo iz nepremičnin preselili ali v depozite pri bankah ali pa v naložbe izven meja Slovenije, kjer teh davkov ne bo, kar pomeni nov odliv kapitala iz države.
Mnoge družine izven Ljubljane so desetletja kupovale stanovanja v Ljubljani ali drugih univerzitetnih mestih, ker so to štele kot varno naložbo in zagotovilo, da bodo lahko njihovi otroci ta stanovanja brez plačila najemnine uporabljali med študijem ali bivanjem v Ljubljani. Sedaj bodo ta stanovanja obdavčena, ti ljudje pa v bistvu z uvedbo tega davka kaznovani.
Če sklenemo: vlada se namesto odpravljanja obstoječih raje loteva ustvarjanja novih obremenitev za državljanke in državljane. Vsekakor bi od pristojnih pričakovali zavedanje, da noben davek še nikoli ni ničesar pocenil ali olajšal.
Vlada bi morala:
– Poznati predloge dokumentov, ki jih predstavlja javnosti. Spomnimo, da je gospodarski minister Matjaž Han na včerajšnji novinarski konferenci ob predstavitvi predloga nepremičninskega davka povedal: »Danes ne govorimo o členih zakona, ker jih sam nisem niti videl, niti nobeden od nas tukaj.«
– Razmisliti o poenotenju obstoječih dajatev (NUSZ, davek na premoženje) v enostaven in pregleden sistem.
– Osredotočiti se na ukrepe za aktivacijo praznih stanovanj s spodbudami, ne z dodatnimi bremeni.
– Izboljšati upravne postopke za gradnjo novih stanovanj in urediti dolgoročno zaščito najemodajalcev.
– Predstaviti jasen in transparenten načrt za uporabo zbranih sredstev, s poudarkom na reševanju stanovanjske problematike in razbremenitve dela.
