Piše: Ivana Lampič
To pismo pišem v petek, 13. maja 2022, na dan, ko je bila v Državnem zboru ustanovna seja novega sklica, kakor je bil izvoljen dne 24. aprila 2022. Čeprav nisem vraževerna, se bojim, da je vraževernost na današnji dan upravičena: Slovenija namreč vstopa v obdobje, ko ji bo vladal prevarant Robert Golob. Zavedam se, da so besede, zapisane v prejšnjem zloženem stavku, težke, a so – na našo žalost – resnične. Namreč, Robert Golob je namreč svoje volivce, katerih je okrog štiristo tisoč, prevaral. Prevaral jih je s tem, da bo v svojo vlado kot ministra privzel Marjana Šarca in Alenko Bratušek, torej osebi, za kateri so njegovi volivci skupaj z mnogimi drugimi volivci nedvoumno odločili, da bi morali pasti na smetišče zgodovine.
Če sem privrženka demokracije in ker sem privrženka demokracije, moram v žalosti napisati v prvi osebi množine, da smo volivci za zmagovalca tokratnih volitev izbrali Roberta Goloba in preprečili Janezu Janši, da bi nadaljeval vodenje Slovenije v svetlejšo prihodnost. Toda nedvoumno smo odločili tudi to, da Marjan Šarec in Alenka Bratušek s svojima strankama nimata več kaj iskati v Državnem zboru vsaj do novih volitev. Na žalost smo takšno usodo dodelili tudi strankam, združenim v koalicijo Povežimo Slovenijo, pa tudi Slovenski nacionalni stranki. Očitno nam je kitajski virus skisal možgane in povzročil, da se je uresničil francoski pregovor, objavljen na strani 629 teleteksta Televizije Slovenija dne 30. 4. 2022 (kot Modrost za danes): »Mnogi ne znajo škoditi svojim sovražnikom, ne da bi še bolj škodili samim sebi.«
Katoličani smo premalo (ali nič) molili k Svetemu Duhu, da bi nam dal dar modrosti. Nekateri (tercialci) so pri tem celo nasedli lanski sovražni izjavi Ljudmile Novak, češ da Janez Janša ni kristjan. In tako se nam obeta rdeči fašizem …
Ivana Lampič, Nova Gorica
