Piše: Jurij Kreutz
V dolgih letih se je spremenilo marsikaj, kar so nam bile še pred 30 in več leti le pobožne želje: – izpeljali smo osamosvojitev Slovenije – po čokolado in riž, pa še marsikaj drugega (gospodinjski stroji, oblačila itd.) nam ni treba več v Italijo in Avstrijo – dočakali smo trgovske centre, podobne ali še razkošnejše, kot smo jih že pred mnogimi leti videvali v tujini – gradbene materiale nam danes ponujajo že v vsaki malo večji vasi – avtomobile iz celega sveta nam ponujajo celo brez 100% predplačila – dočakali smo celo volitve, kjer lahko izbiramo med več kandidati in nam ni potrebno izbrati enega samega – smemo se skoraj svobodno pogovarjati in celo na glas koga kritizirati – celo o Titu (tudi o tem, kakšna baraba je bil) lahko že na glas razpravljamo, pa tudi beremo – tudi ni več »kumrovške univerze«, čeprav se bojim, da nje duh še kar straši po nekaterih slovenskih fakultetah
Počasi oz. prepočasi se premikajo tudi splošne zadeve na bolje, čeprav se kar velike vrzeli še vedno kažejo v vzgoji in izobraževanju ter še predvsem pri študiju družboslovja ter posledično tudi v iz družboslovja izvirajočih poklicih- predvsem v državni upravi, profesorskem kadru, sodstvu in podobnih.
Ena želja pa se mi nikakor noče izpolniti- da bi »desnica« vladala vsaj en mandat in pol, če že ne 2 cela mandata zaporedoma. Ni mi dano razumeti, zakaj slovenski državljani ne dopustijo desnici takšne možnosti, saj bi le tako lahko spoznali, kaj dejansko zmore na nekoliko daljši rok. Levim strukturam, ki za zmago ne izbirajo sredstev- po načelu cilj opravičuje sredstva (od klevet in laži do celo javno izraženih groženj s smrtjo, pa tudi od krivih obtožb do krivih obsodb), vedno znova uspe, da preko svojih izpostav na volitvah prepričajo slovenske državljane, da prekinejo- pa čeprav na škodo državljanov in države- dobro zastavljeno delo desnice, ki bi ga bilo treba speljati do konca. In naši ljubi »Slovenceljni« vedno znova nasedejo, kot da se bojijo uspeha desnice, dajejo levici možnosti za popravne izpite ne glede na to, kolikokrat jih je le-ta že peljala žejne čez vodo tudi po dvojnih ali trojnih zaporednih mandatih.
Kaj je danes še gnilega v deželi Kranjski ko: – imamo vendarle že več kot 30 let svojo državo – so nam na voljo dela Možine, Pezdirja, Omerze, Leljaka, Grande, Griesserjeve, Dežmana in drugih – imamo na voljo nepristranske tednike Demokracija, Domovina in Družina, ki naj bi bili vsaj rahla protiutež dominantnim medijem, – obstaja že cel kup spletnih portalov (pozareport.si, siol.net, domovina.je, e-maribor.si, itd.) na katerih je možno dobiti vsakovrstne nepristranske informacije – na NOVA 24TV in Planet TV lahko v živo zvemo, kaj je res in kaj ne!
Nisem dovolj pameten, da bi razumel kaj točno se dogaja v glavah Slovencev? – ali na desnici sami sebe le zavajamo, ko še vedno verjamemo, da bodo stare vrednote (domoljubje, resnica ter pošteno delo) obrodile uspeh pri volilnemu rezultatu? – kaj pretehta v glavah Slovencev, da raje dajejo svoj glas lažnivcem, kričačem, bleferjem in protestnikom, kot pa desni opciji z vladnim strukturam, ki so garale za dobrobit državljanov in države? – kako je v Sloveniji možno brez kakršnih koli sankcij drugače mislečim javno groziti in jih ožigosati za fašiste, kar se zdi precej huje, kot takrat, ko so nam pravili ksenofobi? – je tako očitno, da beremo, poslušamo in gledamo realno sliko sami tisti, ki smo že tako ali tako zvesti desnici in se ves trud niti ne dotakne »neopredeljenih«, kaj šele levih, ki raje živijo v svoji laži, kot da bi dovolili, da jih nekdo prepriča v resnico, katere se očitno smrtno bojijo?
Resnici na ljubo se je vse to dogajalo tudi že pri prejšnjih volitvah, vendar ne tako brutalno, kot letos! Že 2. in 3. Janševa vlada sta namreč nastali ne toliko po volilnih rezultatih, kot pa zaradi levih nesposobnežev Jankovića in Šarca. Očitno se mi neuresničena želja še kar nekaj časa ne bo izpolnila, ker vse napisano in prikazano očitno ni dovolj, če tisti, ki jim naj bi bilo vse to namenjeno resnico preprosto ignorirajo! Vem, da bi se tudi »desnica« v predvolilnih aktivnostih za boljši rezultat morala zgledovati po levici in torej blefirati, lagati, podkupovati, se vulgarno obnašati, »spontano« protestirati, sprožati resnične ali namišljene afere nasprotno mislečih. A se mi zdi to skoraj neuresničljivo, saj smo desničarji po značaju bolj umirjeni in uglajeni od levičarjev (ponosnih potomcev revolucionarjev) in se kot konservativci po mojem nismo sposobni poniževati v slogu Nike Kovač ali Jaše Jenulla in podobnih! Bolj verjetno bi boljši rezultat dosegli s pomočjo Slovenske kat.in evang. cerkve, ki so ji bili »levičarji« že v Jugoslaviji danes pa tudi v Sloveniji naravni sovražnik. Če lahko razne Nike in Jenulli v imenu civilne družbe in »ljudstva« na javnih površinah prosto agitirajo za svoje somišljenike, zakaj ne bi tudi predstavniki glavnih slovenskih verskih skupnosti na svojem terenu bili bolj udarni in pogumni glasniki desnice, ki ji naravno pripadajo- saj bi bilo to dejanje samoobrambe v boju za preživetje!
Jurij Kreutz, Brestanica
