Piše: Frančiška Buttolo
Ne gre le za to, kot je izjavila predsednica države na današnji (18.6.2023) paradi ponosa, da bi nas moralo – končno – nehati zanimati, kaj se dogaja v tujih spalnicah. Gre za to, da nas ne sme nikoli in nikdar nehati zanimati, kaj se dogaja v glavah naših politikov, pa tudi naše gospe predsednice države. Ali ta gospa zaradi njej ljube mavrice ne vidi otroških trupel? Ali pa ji je mavrica tako zelo pri srcu, da o njej sploh ne more trezno razmišljati? To pa je za državo lahko resen problem.
Tako silno omejen pogled na legibitro imate, gospa dr. Nataša Pirc Musar, predsednica države, da ste že usmiljenja vredni. Sama ne morem verjeti, da ste mati in žena, da ste priznana pravnica, od nedavnega pa še na uglednem – in zelo odgovornem – političnem položaju.
Ne morem verjeti niti tega, da se kot Slovenka, pripadnica tako rekoč izumirajočega maloštevilčnega slovenskega naroda, navdušujete nad dobesednim masakrom na operacijskih mizah. Da se navdušujete nad masakrom, ki ga za naše otroke – naše največje srčno bogastvo, vso našo ljubezen, naše življenje in ves njegov največji smisel, ki so prav oni – draga gospa predsednica, da se navdušujete nad najbolj morilsko ideologijo vseh časov, nad tistim totalitarnim in totalnim zlom, ki ga z velikim uspehom – ker gre za velikansko politično moč in milijardne vsote denarja – uveljavljajo predstavniki legibitre.
Legibitro, gospa predsednica, ta novi fašizem, podpirate z enakim navdušenjem, kot podpirate evtanazijo – ubijanje nemočnih siromakov, ki jim bo družba, ko bodo najbolj potrebni njene pomoči, obrnila hrbet in jih pomorila.
Poglejte, gospa predsednica, po eni strani nam manjka skoraj vseh zdravnikov, po drugi strani pa se pripravljamo, da bi imeli čim več tistih, ki bi masakrirali otroke, ko bi jim spreminjali spol, pa tistih, ki bi opravljali splave skoraj do poroda, pa tistih, ki bi pobijali nemočne, večinoma bolne in stare. Samo pomislite, gospa predsednica, , kar tri, štiri veje medicinske stroke za eno samo neskončno pobijanje izumirajočih Slovencev in drugih slovenskih državljanov! Pa naj, gospa predsednica, o farmacevtskem lobiju, ki bo pri vsem tem veliko zaslužil, ne rečem niti besede.
In vii, gospa predsednica, pri vsem tem verjamete, da ne gre niti pri premišljenih umorih z evtanazijo niti pri operacijah otrok, da bi jim spremenil spol, za nič drugega kot za človekove pravice. Na današnji paradi ponosa v Ljubljani ste izjavili, naj nikogar ne zanima, kaj se dogaja v spalnicah, kot da legibitra ne prinaša nikakršnih resnih družbenih problemov. Žalostno pa je, gospa predsednica, da poboje otrok, ki so glavni načrt legibitre, ki bo kmalu morila po naših šolah, podpirate še bolj vneto, kot ste pred nedavnim podpirali evtanazijo. Ali vi, gospa ministrica morda sovražite otroke? Če je tako, ne zamerite mi, prosim, pa vam smrt, še zlasti smrt otrok – še bolj kot smrt starčkov in hudih bolnikov – res odlično pristoji. Kot rojeni ste za odvetnico gospe s koso.
Zanimanje ali nezanimanje javnosti za dogajanje v spalnicah, gospa predsednica, je samo eno, manj pomembno vprašanje v povezavi z ovirami za popolno uveljavitev legibitre. Ubijanje otrok in mladostnikov izključno zato, da bogati in zavzema vodilne politične položaje svetovno gibanje legibitra, to pa je nekaj povsem drugega, draga gospa dr. Nataša Pirc Musar, predsednica države Slovenije.
In tudi moje nasprotovanje nima nič skupnega z nasprotovanjem legalizaciji homoseksualnosti, nasprotujem pa SVETOVNI HOMOSEKSUALNI IN PEDOFILSKI MAFIJI, ki za povečanje svojega kapitala brezvestno ogroža življenja otrok, mladostnikov in vseh tistih, ki podlegajo navidez miroljubno naravnani človekovi pravici do spremembe spola, čeprav gre v resnici za hudo nasilno politiko, ki nasilno – s prevarami in lažmi – spreminja zakonodajo držav izključno v korist legibitre, mafije vseh mafij. Nasilje pa ta svetovna mafija tudi tako, zelo po zgledu znanih totalitarizmov (na primer fašizma, nacizma in Slovencem tako ljubega komunizma), da odstranjuje iz družbe vse, ki javno nasprotujejo nasilni politični propagandi legibitre, najnevarnejšega totalitarnega gibanja vseh časov. No draga gospa predsednica, če vi verjamete, da bodo vsi ti problemi rešeni ali premagani, ko se slovenski državljani ne bodo več zanimali, kaj se dogaja v tujih spalnicah, ste resnično lahko srečni. To me sicer prav nič ne moti. Moti pa me to, da to svojo srečo – zavedno in hote – gradite na tuji nesreči. Prav dobro vam gre, nikar pa si ne domišljajte, da služite Sloveniji in njenim državljanom. Še najmanj pa služite slovenskemu narodu. Vi služite samo in izključno služite. Seveda je v to – vaše – služenje vključen tudi visok politični položaj. Vse drugo, razen vašega zaslužka, je za vas drugorazredna tema. To je jasno kot beli dan. Če ne verjamete, vprašajte svoja dva najljubša politična “mentorja”.
