Piše: Alenka Bizjak, Ljubljana
Berem Vašo poslanico (Delo, 7.2.2025) ob našem državnem prazniku posvečenem kulturi. Iskreno pozdravljamo projekt evropske prestolnice kulture med obema Goricama, to je nekaj lepega in dobrega, ki že odmeva po svetu, tudi v našo čast.
V poslanici omenjate našo himno, najlepšo Prešernovo kitico kot univerzalno sporočilo, ki pa je doma, v glavnem mestu države, vpisana v tla Čopove ulice tako, da lahko ljudje hodijo po njej! Je kaj tako žaljivega še kje na svetu? Žal nam že leta propada tudi zaščiten kulturni spomenik – Plečnikov stadion, ki bi moral biti obnovljen v izvirni obliki in odprt za javnost kot park. Grozi nam gradnja garaže pod tržnico, v prihodnosti je ogrožena tudi naša pitna voda z gradnjo kanala C0, napoveduje se postavitev sežigalnice v slabo prevetreni ljubljanski kotlini, tako nam župan že leta povzroča velike skrbi. Najbolj sramotna in boleča pa je njegova odločitev o prepovedi pokopa kosti pobitih Romov na Igu leta 1942 in pobitih ujetnikov po vojni leta 1945-1946 na Žalah. To starodavno antično civilizacijsko načelo o pravici do groba in imena že leta odklanja avtokratski župan Zoran Janković. Kakšno stališče ima do teh pomembnosti za domoljubne meščane Ministrstvo za kulturo pod Vašim vodstvom? Koliko protestov, nas preprostih ljudi, bo še potrebno, da se bo zares kulturno uredila ta boleča problematika, ki nas bremeni in sramoti v tujini? Bo Plečnikov stadion tudi pod Vašim mandatom propadal še naprej? Bo priljubljena tržnica res prestavljena zaradi gradnje nepotrebne garaže? Pod tržnico je še ohranjeno staro srednjeveško pokopališče 280 premožnih ljudi, katerih podatki so zapisani v arhivih frančiškanskega samostana, tu je ohranjeno še 19 grobnic plemiških rodbin, med njimi tudi Turjaških knezov Auerspergov, ki so govorili slovensko in podpirali šolanje Primoža Trubarja. To je naša kulturna dediščina, naša identiteta.
Tržnica garaže ne potrebuje, ta dragocen, živ prostor po Plečnikovi ureditvi, celo zaščiten, kjer se tradicionalno srečujemo in gojimo stike s prodajalci sveže zelenjave iz vse dežele. Tržnica, ki deluje že več kot 100 let, ima za Slovence neprecenljivo vrednost, ker pod seboj hrani tudi našo zgodovinsko preteklost z ostanki antične Emone , kar vse je naša identiteta.
Danes je znano, kakšno škodo je povzročila gradnja garaže pod Kongresnim trgom ljubljanski nadškofiji, ki čuva narodovo umetniško bogastvo. Naj navedem: – na Kongresnem trgu je vzrok zelo resnim poškodbam na stenah Filharmonije in Kazine ter uršulinske cerkve, – gradnja Mesarskega mostu je poškodovala freske v semenišču, – gradnja podaljška Roške ceste je povzročila škodo na Jelovškovih freskah v cerkvi sv. Petra, kar vse predstavlja narodovo kulturno dediščino in naš ponos.
Kulturna dediščina pa je temeljna vrednota vsakega naroda in celotnega človeštva, kot je zapisala znana umetnostna zgodovinarka ddr. Verena Perko. V umetnostnozgodovinskih krogih v tujini nimamo ugleda, že dolgo le začudenje nad zaničljivim odnosom do Plečnikovega stadiona, ki ga je organizacija Evropa Nostra že uvrstila na seznam najbolj ogroženih kulturnih spomenikov v Evropi. Ta organizacija deluje že od leta 1963 kot glas civilne družbe in je zavezana varovanju evropske kulturne in naravne dediščine. Vanjo je vključenih že 40 držav skupaj z inštitutom Evropske Investicijske banke.
Gospa ministrica, povejte ali bomo čez leto dni naš državni kulturni praznik lahko praznovali s še večjim ponosom kot letos s povrnitvijo dejanskega ugleda pred evropsko kulturno javnostjo?
Za civilno iniciativo Tržnice ne damo
Alenka Bizjak, Ljubljana
- feb. 2025
