Piše: Franc Novak
Na megalomanske načrte predsednika vlade pridobivanja električne energije iz sončnih panelov, bi se morali zganiti okoljevarstveniki. Paneli namreč zasenčijo zemljo in rastlinje pod njimi. Trava, na primer, propade po mesecu in pol in se nikoli več ne obnovi. Kolikor vem, imajo v načrtih predvsem opuščene travnike na strmih pobočjih. Nihče pa ne omenja erozije tal, ki bo še pospešena zaradi zbranega odtoka deževnice s panelov. Tej odločitvi pač ni botrovala zdrava pamet.
Znano je, da so ti paneli neuporabni ponoči in v oblačnem vremenu. Toda to še ni vse. Njihov izkoristek je najvišji takrat, ko sončni žarki padajo nanje pod pravim kotom. Optimalno bi bilo premikati panele tako, da sledijo navideznemu gibanju sonca nad obzorjem. Cena takega sistema bi bila nesprejemljiva. Ker so praktično vsi nameščeni s fiksnim nagibom (pomislite na strehe stavb), je to samo dvakrat na leto in samo nekaj minut pred in po poldnevu, če takrat seveda sonca ne zakrivajo oblaki. Ali so vam prodajalci teh sanj povedali, da je proizvodnja električne energije tri ure pred in po poldnevu le še sedemdeset odstotkov maksimalne. Tudi ta vrednost je še manjša, čim večji je opoldanski odklon sončnih žarkov od pravokotnice na ravnino panela.
Še šest slabosti je vrednih omembe: (1) Z erozijo tal in rastlinja na njih se zmanjšuje proizvodnja kisika, (2) koristno pretvorjena sončna energija zmanjšuje ogrevanje okolja, (3) mah, ki se bo razvil na strehah pod paneli, bo s konstantno vlago škodljivo vplival na strešnike, (4) kdo bo poskrbel za redno čiščenje ogromnih površin?, (5) nameščanje na protihrupnih panelih ob cestah je norost, ki bi imela smisel samo daleč nad severnim polarnim krogom, (6) še nikjer nisem videl ocene življenjske dobe teh panelov, če je za amortizacijo potrebnih deset let.
France Novak, Jesenice
