Piše: Narodni svet koroških Slovencev
Kot je znano, so aprila letos preimenovali vojašnico »Windisch« v Celovcu, ki zdaj nosi ime koroškega polkovnika Georga Goessa, ki je vodil 7. lovsko brigado.
Prejšnji nosilec imena Alois Windisch, je bil generalmajor v nemškem vermahtu in je sodeloval v več kampanjah na Balkanu. Preimenovanje vojašnice je bilo torej le vprašanje časa.
Po drugi strani pa je bila Korošica Agnes Millonig, rojena v Eisenerzu na Štajerskem, članica NSDAP. Še pred priključitvijo Avstrije k nemškemu rajhu se je leta 1933 včlanila v »NS – Frauenschaft« in istega leta prejela člansko številko NSDAP. Enako je bilo tudi njeno navdušenje nad priključitvijo Avstrije k Nemčiji, ki ga je opevala v pesmi »Das heilige Ja« (»Sveti Ja«) o priključitvi Avstrije k tretjemu rajhu.
Če je oseba, ki je bila navdušena nacionalsocialistka in ki je zagovarjala priključitev Avstrije k Nemčiji oziroma izbris Avstrije, primerna oseba za pisanje verzov za Koroško deželno himno, lahko dvomimo. Poleg tega se je njen verz v izvirniku končal z naslednjimi besedami: »To je moja nemška domovina.« Šele pozneje je »nemška« postala »moja čudovita domovina«, »Mein herrlich Heimatland«.
Dovolj razlogov torej, da se vrnemo k predlogu rektorja Oliverja Vitoucha, ki je že leta 2018 z uravnoteženimi, dobro utemeljenimi besedami, predlagal natečaj za novo besedilo koroške himne, usmerjeno v prihodnost.
V tem kontekstu se tudi lahko vprašamo, kdo pozna tretji verz deželne himne (»Wo von der Alpenluft umweht, / Pomonens schönster Tempel steht«)? Ali je še času primeren?
In končno, nedavna trditev visokega koroškega politika, da narodna skupnost sprejema četrti verz deželne himne (»Kjer so se s krvjo pisale meje«), in ki tudi v jubilejnem letu 2020 ni ničesar ukrenila proti temu, ne drži. Tekst ne ustreza razpoloženju v narodni skupnosti, ki nikoli ni sprejela besedila nacionalsocialistke Agnes Millonig. Narodna skupnost pričakuje spravno besedilo, ki je usmerjeno v prihodnost. Poleg tega je Narodni svet koroških Slovencev 26. februarja 2019, pred takrat bližajočo se stoto obletnico koroškega plebiscita in pred jubilejnim letom 2020, že predlagal »vrnitev k prvotnemu besedilu« himne oziroma izpustitev četrte kitice. Tudi Klubi slovenskih študentk in študentov so se v zvezi s tem vprašanjem že večkrat kritično izrazili.
Kar je bilo mogoče z vojašnico »Windisch«, bi moralo biti mogoče tudi z deželno himno.
Celovec / Klagenfurt, 03. 05. 2023
