Piše: Krščanski socialisti
(Krekovi) krščanski socialisti – začasno še pod krovnim imenom Nova socialdemokracija – za razliko od tranzicijske levice obsojamo vse tri totalitarizme. Torej podpiramo nedavno sprejeto resolucijo v Evropskem parlamentu.
Zakaj?
Kako obsojati morijo v Gazi, po drugi strani pa častiti spomin na Kardelja, ki je iz Beograda pošiljal depeše: “Pohitite s čiščenjem.”
Kako sočasno zgražati nad pokolom več kot 8.000 oseb v Srebrenici in ne videti, da so bila največji poboji nad neoboroženimi političnimi nasprotniki ravno pri nas. Samo v Teznem pri Mariboru je bilo v tankovskih rovih zasutih trikrat več žrtev kot teh omenjenih v Bosni.
Res so imeli vsi totalitarizmi nekoliko drugačno vizijo družbe in tu so razliko. To je potrebno priznati. V tem niso enaki. A za dosego “svetlih ciljev” SO UPORABLJALI ZELO PODOBNE METODE. Vsi so tudi prakticirali doktrino – NAMEN POSVEČUJE SREDSTVO. Militantni fanatiki jih res niso izbirali in na človekove pravice – kar vključuje tudi pravica do poštenega sojenja (opomba: ne samo do groba) – so se požvižgali.
“Ponosni nasledniki ZK” naj nehajo govoriti o potvarjanju zgodovine, ko so bili prav oni vsa leta pri tem najbolj aktivni. Pa ne rečemo, da je niso prirejali tudi drugi.
Vemo kako je bilo vedno z zgodovino zmagovalcev. Posebno teh, ki niso dovolili o njej niti debate. V prejšnjem režimu je bil že strokovni dvom podvržen represiji.
Spomnimo se tudi besed – izrečenih leta 1980 na javni TV – s strani Ivana Mačka – Matije, v smislu: Če bi po resnici povedali kaj smo doživeli / videli v SZ nam ne bi nihče sledil.
In, v tem kontekstu še rek poljskega filozofa Leszek Kolakowskega: Laž je nesmrtna duša komunizma.
In bodimo pošteni. Niso le oni imeli prezirljiv odnos do resnice. Niso le oni prirejali preteklost, da lepša zanje bi bila prihodnost. A tako, kot so to počeli sistemsko in brez sramu Moskovski “diplomanti” iz Leninove politične šole (ILS – angl. kratica za Internacional Lenin School) težko najdemo drugod.
No, če je to opravičilo: Vzor so nedvomno imeli doma – iz časov cesarice Katerine Velike in zgodbo o »Potemkinovih vaseh«
Dovolj torej teh zgodovinskih je kulis.
In, če hočemo res SPRAVO, se morajo najprej za ISTO MIZO SPRAVITI ZGODOVINARJI. Ne pa, da izza okopom poslušamo: Ne dovolimo spreminjanja zgodovine! Kot da je ta za vedno zaprta knjiga. Upajoč, da arhivi bodo v nedogled zaprti in da svete so le njihove zgodbe.
Andrej Magajna, predsednik izvršilnega odbora
Jožica Belak, predsednica nadzornega odbora
