Piše: Koordinacija zdravniških organizacij
Koordinacija zdravniških organizacij (KZO) je na današnji novinarski konferenci predstavila skupna pričakovanja do prihodnjih odločevalcev glede stabilnosti, organizacije in dolgoročne vzdržnosti javnega zdravstvenega sistema. Ob tem so se predstavniki zdravniških organizacij odzvali na retoriko in izjave o zdravnikih, ki se v zadnjem času pojavljajo v javnem diskurzu, ter obsodili pavšalne in neargumentirane očitke, ki spodkopavajo zaupanje v javno zdravstvo.
Opozorili so, da se zlasti v predvolilnem obdobju razprava o zdravstvu vse pogosteje reducira na poenostavljene ocene in iskanje krivcev, pri čemer se odgovornost za sistemske težave neupravičeno prelaga na zdravnike. Takšen pristop ne prispeva k reševanju izzivov, temveč slabi zaupanje pacientov v zdravstveni sistem – zaupanje pa je temelj varne in kakovostne obravnave.
Koordinacija je poudarila, da ima stroka ničelno toleranco do nezakonitih ravnanj. Morebitne kršitve mora obravnavati pristojni organ, odgovornost pa je vedno individualna. Nesprejemljivo je ustvarjanje vtisa, brez dokazov in ustreznih postopkov, da gre za sistemsko prakso.
Zdravstveni steber brez vsebine
KZO je opozorila, da zdravstveni steber še vedno nima jasne vsebine in učinkovitih mehanizmov za zadržanje ter razvoj kadrov. Plačni sistem ostaja tog, brez zadostne fleksibilnosti in brez jasnih, transparentnih kriterijev, ki bi omogočili stimulativno nagrajevanje glede na zahtevnost in odgovornost dela. Brez konkurenčnega in predvidljivega organizacijskega okvira ni mogoče dolgoročno stabilizirati javnega zdravstvenega sistema.
Rast števila zdravnikov ne odraža realnega pritiska na sistem
Podatki kažejo, da zgolj povečanje absolutnega števila zdravnikov ne pomeni nujno izboljšanja dostopnosti zdravstvenih storitev. Slovenija ima po podatkih OECD približno 3,5 zdravnika na 1.000 prebivalcev, medtem ko povprečje držav EU-27 znaša okoli 4,2 zdravnika na 1.000 prebivalcev, kar pomeni, da ostajamo pod evropskim povprečjem.
Ob tem se prebivalstvo stara, narašča breme kroničnih bolezni in multimorbidnosti, število obravnav pa raste hitreje kot število zdravnikov. Po podatkih NIJZ se je v zadnjem letu število obravnav na primarni ravni povečalo za približno 15 odstotkov, število specialističnih stikov pa za približno osem odstotkov.
Medicina ni industrijska proizvodnja kadra. Povečanje vpisnih mest ne rešuje problema, če niso zagotovljeni ustrezni mentorji, klinični oddelki in učne baze. Odhod izkušenih zdravnikov pomeni izgubo mentorjev in nosilcev znanja, kar ima dolgoročne posledice za kakovost sistema.
Investicije v medicinsko opremo so nujne, vendar brez ustreznih kadrov ne skrajšujejo čakalnih dob. Brez ustreznega števila zdravnikov, medicinskih sester in celotnih zdravstvenih timov tudi najsodobnejša tehnologija ne more zagotoviti boljše dostopnosti.
Jasna opredelitev javnega zdravstva
Po nedavni odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije glede ureditve opravljanja zdravstvene dejavnosti in položaja izvajalcev v javni zdravstveni mreži je nujna jasna in sodobna opredelitev javnega zdravstva. Javno zdravstvo ni vprašanje lastništva izvajalcev, temveč načina financiranja, dostopnosti in javnega nadzora.
Javni zdravstveni zavodi so pri upravljanju in nagrajevanju zaposlenih bistveno bolj omejeni kot zasebni izvajalci in koncesionarji, kar vodstvom javnih zavodov otežuje učinkovito zadrževanje vrhunskih strokovnjakov.
Sodoben javni sistem in pravica pacienta do izbire
Slovenija potrebuje sodoben zdravstveni sistem, ki se bo organizacijsko in upravljavsko učinkovito odzival na potrebe pacientov. Trenutna ureditev z izrazito centraliziranim upravljanjem sredstev ter omejeno fleksibilnostjo izvajalcev zmanjšuje odzivnost sistema in povečuje administrativne obremenitve.
Pacient mora imeti pravico do izbire izvajalca zdravstvene dejavnosti, zdravstvene storitve pa mora zagotavljati vsak izvajalec, ki izpolnjuje strokovne in organizacijske pogoje. Cilj mora biti evropsko primerljiv sistem, ki temelji na transparentnem upravljanju javnih sredstev, jasnih standardih kakovosti ter organizacijskem okviru, ki spodbuja učinkovitost in odgovornost.
Poziv k odgovorni razpravi
Koordinacija zdravniških organizacij poziva k odgovorni, podatkovno podprti in spoštljivi javni razpravi o prihodnosti zdravstva. Zdravstvo potrebuje stabilne pogoje dela, vključevanje stroke v pripravo zakonodaje ter dolgoročno kadrovsko strategijo.
