Piše: Branko Tomažič (Predsednik komisije za kmetijstvo DS RS)
Napadi volkov se kar vrstijo. Podeželje ječi pred volkovi, ki jemljejo lastnino, s tem pa tudi voljo, pogum in tradicijo. Mnogi kmetje se sprašujejo ali naj sploh še vztrajajo in nadaljujejo s kmetovanjem ali naj raje vse opustijo.
Že več let kmetje in kmetijske organizacije opozarjamo, da se volk prehitro razmnožuje in se širi po celi Sloveniji, tudi na območja, kjer ga prej nikoli ni bilo. V Državnem svetu Republike Slovenije so se odvili posveti, na to temo se je večkrat sestala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, enkrat celo skupaj s Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Vsakič znova smo opozorili, da je volkov preveč, da je nujno treba zmanjšati populacijo in omejiti območje volka, a vse zaman.
Z Ministrstva za okolje in prostor RS smo vedno znova prejeli odgovor, da tako mora biti, ker pač moramo spoštovati Bernsko deklaracijo, da volk mora prosto živeti in da ga ne smemo odvzeti iz okolja. V vmesnem času pa je prišlo celo tako daleč, da je volk zaradi prenamnoženosti ogrozil ne le živino, ampak tudi lastnika, kmeta.
Menim, da je zaklinjanje ministrstva za okolje, da tako pač mora biti, sprevržena laž in zavajanje javnosti, katerega namen je služenje denarja, ki ga za volkove namenja Bruselj. Bernska deklaracija, ki smo podpisali, ne govori o tem, da se mora volk širiti po celi Sloveniji, in ne govori o tem, da moramo iz 25 volkov, kolikor smo jih takrat imeli, priti na število 150 ali celo več, ampak govori o tem, da je volk v ugodnem stanju, v kolikor številčnost ne pade pod 25. Ravno tako velja za medveda. Zakaj politika, strokovnjaki, kmetijske organizacije in celo MKGP dopuščamo par posameznikom, da z vztrajanjem pri svojem škodujejo podeželju in kmetu posledično pa tudi sleherni državljanki in državljanu?
Kje je na tem mestu odločnost resornega ministrstva, ki je z ministrico na čelu dolžno skrbeti za kmetstvo in podeželje ter katerega glavna skrb bi morala biti pridelava hrane – samooskrba? Sprašujem se, zakaj ministrica molči, zakaj ne zahteva takojšnjega zmanjšanja populacije volkov (in tudi druge divjadi), ki delajo veliko škodo kmetom? Zakaj resorna ministrica (in resorni ministri pred njo) ne izvajajo svojega dela, ne skrbijo za kmeta, obdelanost in poseljenost podeželja, kultiviranost krajine, ki bo privlačna (in varna) tudi za turiste? Modro molčijo in pogosto ponavljajo, da se za namen varovanja pred velikimi zvermi namenjajo velika sredstva, kmetom dajejo navodila, kaj vse morajo postoriti, da na svojem zaščitijo svoje, kljub temu, da vendarle morajo vedeti, da je edina rešitev odvzem volka iz okolja.
Tudi po zadnjih napadih, ko je bilo ogroženo človeško življenje, nismo zasledili, da bi ministrica zahtevala odlov volkov, da bi kmetje lahko varno pasli svoje črede, ohranjali planine, tradicijo, da bi naše gore ostale žive.
Ministrica, zakaj ščitite agendo Evropske unije, za katero je že dlje časa jasno, da z več usmeritvami in predlogi hoče na vsak način zmanjšati pridelavo hrane in prisiliti kmete v opuščanja kmetovanja (zveri, FFS, okoljski ukrepi, zmanjšanje živinoreje …)? Zelo medlo, celo neodgovorno se odzivate na težave kmetov, povezane z zvermi, s ceno pšenice, slab dohodkovni položaj, itd. in dopuščate anarhijo na podeželju. Vam je sploh mar za hribovske kmete, ki jim volkovi desetkajo črede in jim s tem povzročajo dolgoročno škodo, v zameno pa dobijo mizerno odškodnino?
Vi ste prva poklicana in odgovorna za skrb za kmetstvo in prehransko samooskrbo, zato zaščitite kmete in našo živino, v kolikor pa imate zvezane roke in morate slediti politiki ne-kmetovanja in uvajanja novih prehranskih usmeritev (črvi, laboratorijsko meso,…), podpiranja multinacionalk, morda celo uničenja kmetijstva, da bo na voljo dovolj površin za sončne elektrarne, pa to povejte na glas ali pa se poslovite.
Večkrat sem že povedal, da je hrana dobrina, še več: je strateško orožje. Brez kmeta ni hrane in brez hrane ni ničesar. Tega bi se morali zavedati tako politika kot tudi vsak potrošnik.
