Piše: Jože Likar
Ko je ruski predsednik pred nekaj leti prišel v Slovenijo, si verjetno tudi slovenski »velemožje«, ki so se gnetli okoli njega pri ruski kapelici na Vršiču niso niti v sanjah predstavljali, kakšna pošast se skriva v tem polkovniku KGB.
Kolikor sem po televiziji spremljal takratne dogodke se je obnašal kot dostojen, civiliziran državnik, ki mu tudi krščanski obredi niso tuji. Prišel je, da bi se poklonil svojim umrlim rojakom, ki so kot avstrijski vojni ujetniki gradili cesto čez Vršič in umrli v snežnem plazu. Za razliko od naših levičarjev, je vedel kdaj se je treba pokrižati, izreči kakšen »amen«. Toda to je bila zgolj predstava za javnost!
»Dolga in strašna bi bila spoved, ko bi bilo srce spovednik; zakaj majhni so grehi, ki jih je moč povedati z besedami, popraviti s pokoro…!« Tako je zapisal Ivan Cankar in za Vladimirja Vladimiroviča še kako velja!
Poleg tega, da je likvidiral vse svoje kritike v Rusiji, je prav po Stalinistično teroriziral svoje sosede, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze. Narobe je to, da mu lepijo Hitlerjeve brke, seveda je pošast kot nemški firer, toda zgleduje se in ravna kot pravi boljševik. K njegovemu portretu spada Leninova čepica, in Stalinovi brki. Stalin je bil pošastni morilec Ukrajincev in Putin želi svetu dokazati, da je vreden naslednik krvavega tirana.
Ne gre po Putinovih norostih soditi vseh Rusov. Medijska propaganda in desetletja pranja možganov je pustila posledice pri mnogih preprostih ljudeh. Toda med sto štirideset milijoni, kolikor Rusov je, je še vedno dober del poštenih, delovnih in vernih ljudi. Pokojna sestrična, ki je živela v Italiji, si je lahko privoščila več turističnih potovanj tudi v Rusijo, je rada povedala: »Ne v Rimu ali Parizu, prave kristjane sem videla v Moskvi, Leningradu, Kijevu…«
Rad spremljam športne dogodke. Vem kdo je bil Jašin, plesalci na ledu – Ludmila Belousova, Oleg Protopopov, Irina Rodnina, telovadka Olga Korbut, cela legija hokejistov, šahistov, nogometašev, košarkarjev… Saj ne da sem zanje navijal, priznati pa jim je bilo treba res velemojstrstvo v svojih športih.
Naši levičarji kar naprej ponavljajo, da rusko agresijo na Ukrajino Janša in njegova vlada izkorišča v predvolilne namene. Jaz mislim, da jih vodi iskrena želja pomagati Ukrajini in vzpodbuditi tudi druge članice evropske skupnosti in NATA, da bi materialno in moralno podpirali Ukrajino, dokler okupatorji ne bodo pregnani z vsega njihovega ozemlja. To kar počne Putinova vojska je popolno barbarstvo. Ne vem koliko so resnične trditve, da je celo divji Džingiskan svojim podrejenim naročal naj žensk in otrok premaganih ne pobijajo. Rusi pa danes, v enaindvajsetem stoletju počno prav to. Za njih ne veljajo nobena civilizacijska pravila, ne mednarodne konvencije. »Komunist živi samo zato, da bi ta svet čim bolj temeljito uničil,« je trdil že revolucionar Nečajev.
In kaj iz tega lahko sklepamo Slovenci? V okviru Revolucionarne univerze v Moskvi je delovala tudi Komunistična univerza narodnih manjših zahoda – KUNMZ. Mnogi slovenski komunistični heroji so tam pridobili revolucionarne veščine, v kleteh Lubjanke so polagali praktične izpite: zasliševali, mučili, pobijali Stalinove nasprotnike in vse te veščine prinesli v Slovenijo. Njihovi ponosni nasledniki zelo trpijo in so prikrajšani, ker tega še ne morejo početi. Dovolj pa je opozoril, da bodo v pravem trenutku to početi. Dovolj pa je opozoril, da bodo v pravem trenutku to počeli: »Kristjani, še vas bomo klali.« »Moja dolžnost je, da sovražim Cerkev.« »Živali umazane – želim vam vesel božič!«
Kje so vsi varuhi, tožilci, sodniki? Vsi so ponosni dediči komunistične partije. Čutijo, da so to vsi njihovi, in da tu ni nikakršnih sovražnih izjav. Čisto nekaj drugega pa je bilo, ko je neki Majer opisal volilca Jankovičeve stranke.
Na prihajajočih volitvah lahko pokažemo vsaj toliko poguma, kot ga izkazujemo nesrečnim Ukrajincem in počistimo to UDBO-mafijsko kloako.
Jože Likar, Na Otlici
