Piše: Vili Kovačič
Moje dosedanje urgence niso bile slišane, še manj uslišane, zato pišem ponovno. Demokracije brez javnosti ni. Izgovori Vrhovnega in Upravnega sodišča so spričo digitalne možnosti, zgolj izmikanje in izogibanje odgovornosti.
Zato ponovno dajem pobudo za prost digitalni avdio-vizualni vstop zainteresirane javnosti v sodne dvorane. Omejitve glede javnosti so že sedaj zakonsko definirane, v kolikor pa so še pomanjkljivosti jih je treba odpraviti. Najbolj znan in pomemben primer , ki kar kliče po takšnem pristopu, so volilne nepravilnosti na lokalnih volitvah v Ljubljani in Mengšu novembra 2018. Ta spor po 3 letih še vedno ni rešen. Razplet tega primera bo spodbuda za kvaliteto, poštenost in hitrost sojenja tudi v drugih primerih. Pa tudi za večjo odgovornost sodnikov, ki nam sicer izrekajo sodbe v imenu ljudstva.
Prostorske omejitve sodišč, ki so zdaj večinoma le izgovor za na pol tajna sojenja, ne bodo več ovira za prisotnost javnosti. Za uvedbo dejanske javnosti sojenja ni ni resne ovire, razen samih sodišč, ki se temu upirajo.
Predlagam tudi, da SLO tak pristop uveljavi za celotno EU, da postane javnost sojenja del EU prava tudi kot del EU direktiv, kar bo pospešilo vladavino prava v celotni EU. Ureditev naj velja za vsa sodišča, tudi za Ustavno sodišča, pa tudi za Računsko sodišče RS. V mislim imam glavne obravnave. Ta predlog je tudi dopolnitev antibirokratskega svežnja, ki je zdaj v obravnavi.
Vili Kovačič, državljan K.
