Piše: Frančiška Buttolo
Na spletu mi že nekaj dni prefinjeno grozijo, zelo, zelo prefinjeno grozijo z orožjem neke firme ProGun Marketplace des VDB. Danes (25. 9.023) ob desetih, že četrti dan, pod mojim imenom v rubriki slike, vsakdo lahko vidi, da neki “kretino” – morda kar s svojo sebi podobno družbo – vesoljno spletno javnost “duhovito” opozarja, da sem primerna za “šus” v glavo. Dobro, vsako tele ima soje “vesele”. Ampak nekje pa morajo biti meje tudi za tovrstne nevladne aktiviste.
V ta namen sem napisala nekaj pisem bralcem, jih razposlala številnim medijem ( nekaj, kot informacijo, tudi levim in desnim političnim strankam ter uglednim javnim ustanovam).
Objave katerega od teh pisem ni bilo niti ene same. Slike z orožjem pod mojim imenom na spletu pa so že tako dolgo, da bo ta neverjetno dolgo objavljena grožnja s smrtjo na spletu – očitno pri vsej slovenski politični javnosti močno priljubljena – kmalu dočakala tovrstni Guinnessov rekord. Pa naj kdo reče, da sem nepomembna. In zakaj se me – na levi in desni politični strani tako salamensko bojijo. Kajti slike so kaki idioti gotovo objavili po naročilu – v ozadju skrite – slovenske najžlahtnejše udbovske gospode, saj drugače ne bi bile tako dolgo na spletu. In nihče iz teh kraljevskih udbovskih nebes še ni zacvilil, da je proti tovrstnemu sovraštvu na spletu. Ne. Zato, ker se v svojih člankih nočem omejiti na same hvalnice enih in kritiziranje drugih. Pa tudi kristjanka menda nisem najboljša. Kristjan mora namreč bolj paziti, kaj govori, predvsem pa koga kritizira. Saj zaradi kakih prehudih besed lahko zaradi njega trpijo številni drugi kristjani. Navsezadnje – imajo prav. Takšna je pač pri nas, v samostojni in demokratični Sloveniji, svoboda izražanja.
Dejstvo pa je, da takšna Slovenija – Slovenija z zavezanimi očmi in zamašenimi usti – nima bodočnosti. Ne, nima je, kljub morebitnim stotim Guinnessovim rekordom.
