Piše: mag. Mirko Macher
V preteklem obdobju, 2020-2022, se je v slovenskem političnem prostoru, kot zmerljivka, uveljavljal sociološki pojem janšizem.
Kakšen etimološki pomen ima ta beseda, in/ ali kakšen pomen sporočilnost je v tem ljudskem pojmovanju, plasiranem s strani levega ideološkega polja?
Janšizem, kot negativizem, se uveljavlja pri določenih izpostavljenih mnenjskih politikih leve provenience, ki to niti ni, saj predstavlja levo buržoazijo, torej cvet kominternovske mladeži, ki je prevzela oz dedovala narodni kapital, ki ga je predstavljala zapuščina nemške in italijanske vojaške industrije, nacistične zapuščine ter nacionaliziranega premoženja predvojnih zasebnih slovenskih in drugih podjetnikov na Slovenskem, torej razlaščencev. S tem kapitalom, ki so ga rdeči direktorji umno prenesli na njihove potomce, z Mencingerjevim blagoslovom, to je z zakonom (tudi ta mužik in njegovi potomci so med novodobnimi rdečimi baroni), danes vladajo ti narodni veljaki, samozvanci in zaslužneži mlade slovenske države.
To identifikacijo je dokaj zgodaj ugotovil senzibilni del narodovega telesa, ki je bil po vojni ’45 razlaščen in stigmatiziran s pomočjo represivnih organov: sodstva in parasodnih inštitucij ter birokracije (glej tudi VM, dr. Rado Pezdir), zato se je upiral, in se upira še danes. Neuspešno!
Janšizem, ki se ukvarja s popravo krivic, ima na Slovenskem nasprotnike v institucijah tranzicijske države, saj na vse možne načine zavirajo in ovirajo procese janšizma, ki se temu divjemu prilaščanju lastnine ostro upira.
Ideologije, ki so se razrasle na Slovenskem, so dobile nov ideološki hibrid, ki se imenuje mencingerjanstvo, oziroma brezsramno razlastninjenje celotnega slovenskega ljudstva v prid tranzicijskih vojnih dobičkarjev tipa: Šešok&Co, Lah&Co. …. Že pred časom sem pisal o tem, da bi bilo potrebno ponovno opraviti revizijo lastninske prerazdelitve premoženja, po modelu pravičnosti, kar koli to že pomeni (!). S tem bi se danes morali ukvarjati tisto ljudstvo, ki je danes vpreženo v nasprotne, antiljudske, antijanšistične demonstracije (8. marec, Kolesarijat, …. Anarhistična sodrga v Ljubljani ipd.), torej dokončno razlastninjenje slovenskega premoženja v korist slovenske rdeče buržoazije.
Ideologija, komunizma in kvazi socializma, antijanšizma, je na strani razlastninjenja in kraje premoženja, torej je vprežena v voz siromašenja ter narodnega razvrednotenja ljudstva. Kar je najbolj boleče je to, da s takim načinom antidemokratičnega delovanja, delovanja kvazi države, globoke države, za katero in v imenu, katere so vidni nosilci političnega mnenja, torej mnenjski voditelji, predvsem jugo-lojalisti (Vojnović, Hribarjeva, Makarovičeva, Jankoviči, … petokolonaši: Bergant, Štefančič, … ideolog Žižek, skratka otroci povojne rdeče buržoazije, presiti vsega, in ostanki velikosrbskega monarhističnega režima, ki se je zajedel globoko v gene mlade slovenske države, torej v vse državotvorne institucije (sodstvo, mediji, šolstvo, … tudi zdravstvo, birokracijo), skratka v ustanove, ki bi morale biti pod nadzorom demokratičnega parlamentarizma in posredno ljudskega nadzora, nadzora Slovenk in Slovencev, slabijo moč demokratične države.
Janša, izgleda tako, je dokaj osamljen.
Antijanšizem se še naprej krepi, predvsem s strani indoktrinacije nevednih in neosveščenih ter v domoljubju nevzgojenih otrok, kar je krivda v najzgodnejši vzgoji in osnovnošolstvu. V javnih institucijah si prizadevajo zlomiti avtohtono slovensko hrbtenico (slovensko identiteto), ter zavladati za vedno s pomočjo kvazi kapitala (nenaravno bogatenje), slovenskemu narodu pa dati pečat velikosrbskih podložnikov, kar so že hoteli nacisti in fašisti ter sovjetski boljševiki in stalinisti (slovenski hibrid komunizma: kardeljanski samoupravni mehanizem nadzora).
Slovenke in Slovenci, ki čutimo domovinskost, družino in starševstvo, kot steber ohranjanja slovenstva, smo dolžni sami narediti mnogo več za samostojnost in suverenost ljudstva na svoji zemlji, predvsem moramo, poleg rednih delovnih obveznosti, slediti domoljubju, ki ohranja zapuščino, dediščino svojih staršev in starih staršev. To smo dolžni dr. Pučniku, očetu samostojne slovenske države!
Problem torej niso balkanski narodi kot taki: Makedonci, Bosanci, Črnogorci, … vedno so se selili proti severu za delom, do Nemčije in do Skandinavije, postali so del tega ekonomskega prostora; vendar pa so Srbi drugačni, oni želijo prevladovati na Slovenskem od nekdaj, saj je slovenski narod, sestavljen iz Kranjcev, Štajercev, Korošcev, Primorcev in Prekmurcev, zaradi trpke zgodovine, stalno izgubljal samozavest. Slovenski narod mora ohranjati svojo ozemeljsko celovitost v vseh ozirih opredeljevanja: v kulturi, veri, ekonomski neodvisnosti, razvojno-raziskovalnem potencialu, ustvarjalnosti …
Janšizem, poudarjam, je sinonim za domoljubje! Janez Janša je inštitucija, ki daje ogrodje ohranjanju samobitnosti in samostojnosti na Slovenskem. Spreglejmo že, da so antijanšisti sovražniki slovenske države in slovenskega ljudstva. Leglo antijanšizma je v ljudeh, ki sovražijo zaradi bojazni, da bodo izgubili privilegije in oporo v malih ljudeh, katere, doslej uspešno, vodijo žejne preko vode; na vsakih volitvah doslej, ko le ti volijo rdeče plemstvo, ki se predstavlja kot avantgarda delavskega proletariata. Na isti način in z isto delavsko ideologijo, kot je učil Nikolai Bukharin Italijane (Mussolini), Švicarje, Nemce, nenazadnje Sovjete, ki so se izrodili v nedemokratično velesilo z ogromnim svetovnim naravnim potencialom, in ki ga uporabljajo proti človeštvu s tem, ko želijo zasužnjiti Evropo in cel svet.
Spreglejmo že in se učimo, to je naša dolžnost do lastnih otrok in države, ki nam daje zavetje in varnost. Še! Če šolstvo ni sposobno uveljaviti svojega poslanstva, berimo, in bodimo kritični z razlogom … Krepimo narodno samozavest!
Osebno sem demokrat, tudi janšist iz domoljubja. Ne sovražim nikogar, vendar naj bo vsak na svojem gospodar.
Mag. Mirko Macher, Most na Soči, Radovljica
