Piše: Mag. Mirko Macher
Definicija Globoke države, ki deluje v Sloveniji od nekdaj, najmanj pa od leta 1945 bolj prepoznavno, ko je bilo nacionalizirano slovensko podjetništvo ter uničena meščanska, kmečka, delavska in intelektualna substanca, in ko je cerkev postala dekla duhovnega razvrata, govori o povezanih posameznikih, ki uzurpirajo ljudsko voljo ter na račun narodnega bogastva (ne)upravičeno bogatijo.
Kar se janezek nauči, to janezek zna.
V bistvu vsaka Država deluje kot podjetniška struktura – organizem, katerega organske funkcije upravljajo možgani, družbena elita, in ki mehanizme snovno-duhovnega delovanja prilagaja vsakokratni oblastni eliti.
Ljudstvo, v imenu katerega vladajo te elite s kvazi demokratičnimi načeli, to elito vzdržuje v veri, da bo delovala njemu v prid. Glede na stopnjo osveščenosti sodobne meščanske družbe, iz te oblastne strukture izstopa vedno več naravne elite nujne za sonaraven razvoj, s čimer kakovost oblastne struktura vse bolj slabi in postaja vedno bolj anemična, kar dokazuje tudi to, da prihaja do hudih odstopanj od principov delovanja pravne države. Pravo zdravilo za to spoznanje oz diagnozo so preventivne učinkovine, torej reformne substance oz zakonodaja, ki bo te principe upoštevala in vnesla v normativne akte in predpise. Čeravno so vedno te tendence izražene pred vsakokratnimi volitvami, izvoljeni kmalu na obljube pozabijo in ravnajo po utečeni praksi oz po principu najmanjšega odpora.
Torej, vizija Države, ki se ni sposobna spopasti z tehnologijo vladanja oz upravljanja po principu naravnih, kibernetskih funkcijah človeka, je obsojena na vegetiranje in dokončni propad.
Strukture nadzora, ki so ključne za nemoteno, to je namensko delovanje tehnoloških procesov Države, so na težki preizkušnji. Zakaj? Ker strukture nadzora postavljajo kar oblastne strukture same sebi in po svoji volji, s tem pa odrivajo nadzorniško stroko oz zastopnico iskrene ljudske volje! Če kaj mora delovati po naravnih principih in volji ljudstva, so to nadzorni mehanizmi, ki avtomatično, brezosebno izločajo klienteliste, nepotiste, in druge povezane osebe delujoče v tehnoloških procesih Države. Načela delovanja države oz naravni principi morajo krepiti Državo, torej Država potrebuje potencial naravnih elit, brez primesi, ki kvarijo oz motijo delovanje glavnih funkcij države.
Kakovost delovanja Države je odvisna najprej od personalne strukture, ki ima ustrezne kompetence za upravljanje posameznih subfunkcij Države in so organizacijsko sposobne zagotavljati potrebne vire ter te racionalno in optimalno izkoriščati le-te za operativno delovanje in vzdrževanje sistema oz državnega aparata kot celote.
Volitve, ki naj bi bile demokratične, kar pomeni, da so na njih zastopani najboljši predstavniki ljudstva kar jih Država premore, bi morale zagotoviti najboljši volilni izplen. Analiza preteklih parlamentarnih struktur pa kaže na to, da je volilno telo vedno znova prevarano, saj mehanizem delovanja Države v osnovi ne zagotavlja najboljših upravljavskih elit in posledično ne pravne Države oz ne varuje ljudstva, volilne substance. To je problem, ki se od ustanovitve Države prenaša iz ene na drugo oblastno strukturo, ki pa je v osnovi vedno manj sposobna upravljanja, saj tehnologija ustroja državnega mehanizma temelji na sovjetsko-boljševističnem modelu. Ta model zagotavlja ohranjanje oblasti brez možnosti rotacije, brez najbolj kompetentnih ljudi, zato onemogočajo zdravo tekmovalnost med vedno novim prilivi svežih naravnih elit (recimo temu v fiziki: kroženje protonov in nevtronov v orbiti atomov, ki sestavljajo jedra, okrog katerega se vrtijo elektroni, ki ustvarjajo nove in nove gradnike rasti ter obnavljajo organizem kot celoto). Vem, da je ta diskurz zahteven za razumevanje, saj vsebuje elemente multidiscilinarnih pojmov, ki pa itak zopet tvorijo celoto. To poskušajmo razumeti kot zadevno Državo v svojem rastno razvojnem ciklusu, ki jo oskrbujemo z vedno novimi naravnimi elitami, ki jih navrže vedno znova nova generacija človeških virov. Država svoje funkcije razvija na podlagi okoliščin in zgledov, ki jo obdajajo. Torej se zgledujemo tudi po negativnih oz slabih zgledih. Znanje črpamo iz istih ali podobnih virov, s tem da je razumevanje odvisno od kulturniških principov in razumevanja zgodovinskih dogodkov in virov, ki so generaciji novih naravnih elit botrovali tako, da so ji to znanje zapustili v dobri veri, da ga uporabljala izključno za namene blagostanja ljudstva, ki to elito nujno vzdržuje. Zloraba ljudstva, torej volilnega telesa, je zločin proti človeštvu, toleranca do ekscesov pa mora biti nična. Tudi ta princip je izpostavljen preizkusu, ki mora zdržati vse simulacije delovanja pravne države v realnem času in prostoru; kot npr. nuklearka, ki brez standardov delovanja, nadzora in vzdrževanja ne more varno delovati in služiti svojemu namenu. Torej principi delovanja so identični analogiji delovanja vsakršnega bitja, torej naravno kibernetski: od telesno motoričnih do duhovno intelektualnih in čutno zaznavnih, s sposobnostjo valoriziranja oz ugotavljanja vsakokratnega stanja v vseh fazah razvoja. V prvem planu je vedno človek kot del človeštva, ki ga brez izjeme predstavlja vsak rojenec tega planeta. Dejstvo je, da bo človeštvo, ki enormno narašča iz razloga enormnega izkoriščanja naravnih resursov, tudi ob relativno ustreznih klimatskih, socialno-družbenih, duhovno-snovnih in drugih pogojih, kar nam mora biti povsem jasno, prej ali slej ponovno na težki preizkušnji, in bo v prihodnosti, tako kot vedno v svojem razvoju, prišla do točke vegetacije … Morda res vsak za sebe in za svoje potomce želi le najbolje, vendar je za vse najbolje le, če delujemo kot celota v sodelovanju in razumevanju Zemlje kot dobrohotne matere, vse do najnižje točke vertikale, družine, ki svojim naslednikom želi najbolje.
Nauk je vedno isti, človeštvo išče pot iz prihajajočih težav na zalogo, kar pomeni, da naravne elite, torej ekstrat človeškega znanja lahko preživi kot celota, vsakršno putinovsko razmišljanje je lahko dolgoročno slabo, zelo slabo za celotno človeštvo. Zakaj? Vojne so res prinesle napredek, poleg enormnih žrtev, vendar smo tokrat dolžni ohranjati človeško populacijo in potencial za višje cilje; za cilje, ki presegajo meje zemeljske orbite. To dejstvo je na dlani. Kako se bodo elite odločile v trenutkih apokaliptične preizkušnje ali ob kataklizmičnih šokih, ki se že dogajajo, je stvar skrbnih proučevanj in načrtovanj ter tehnoloških napredkov, ki se vsakodnevno potencirano množijo in tudi potencirano trošijo omejene zemeljske vire.
Vrnimo se k Državi, naši domovini, očetnjavi, domu in družinskemu ognjišču, najobčutljivejši celici človeštva, in se zamislimo, kaj moramo vsi skupaj, brez izključevanja kogar koli, narediti tu in zdaj, da bo Država vzpostavila ravnotežje v evropskem prostoru in ne bo ogrožala svojega obstoja. Evropeizem je ideologija neke civilizacije, ki mora biti podrejena svetovnemu miru in skupnemu razvoju, ki zahteva usmerjeno motivirane človeške potenciale, ki bodo človeško civilizacijo sposobne ohraniti. Torej vse tisto, kar od nas zahteva naš vsakdan, opravimo v veri, da delamo dobro in najbolje za sebe, družino, skupnost, državo, svet, …
Država, od tebe pričakujemo, da bo vsakokratna oblast za tvojim krmilom znala uporabljati mehanizme, ki omogočajo varno vožnjo skozi turbulentne čase nove dobe, čase, ki so polne neznank, in ki jim bomo kos le, če bomo vozili tako, da ne bomo ogrožali nikogar, niti tiste izven naše zemeljske sfere.
Nova Država, ki si jo obetamo po volitvah v naslednjem letu, v tvojem imenu nova oblast, je dolžna to bodočo Državo zaščititi pred vsakokratnimi skušnjavami vsakokratnih oblastnikov.
Mag. Mirko Macher, z.r.
Radovljica, Most na Soči
