Piše: Frančiška Buttolo
Veselim se velikega shoda v Ljubljani za demokratično in za vse bogatejšo Slovenijo.
Nočem reči, da mi ne ugajajo številna zborovanja proti nesprejemljivemu načinu vladanja, zlasti pa proti zastrašujoče komunistično-tiranski etično moralni usmeritvi sedanje vlade. Prav nasprotno, vseh tovrstnih protestov sem izjemno vesela, še najbolj pa zborovanj upokojencev, ki so se jim pridružili številni invalidi, ostareli mali kmetje, mali obrtniki, prevarani in izkoriščani delavci in številni drugi pripadniki najnižjega razreda v vseh njegovih slojih.
Še bolj pa me navdajajo z veseljem nekatere obljube, da se bodo na velikem jesenskem protestu, kot smo slišali v zadnjih oddajah Kdo vam laže na televiziji Nova24tv, pridružile tudi žrtve brezobzirnega izkoriščanja zadnjih levih vlad, na primer številni pripadniki srednjega razreda. Vsi tisti, ki so že – ali pa bodo prav kmalu – pristali na beraški palici zaradi namerno vse bolj nepremostljivih birokratskih ovir (zlasti sedanje vlade) z enim samim namenom: da Sloveniji slučajno ne bi zavladali mali kapitalisti, menda gojišče vsakršnega nacionalizma in rasizma. Komunisti, ki vodijo naše leve vlade, vsi daleč od kakršnekoli tradicionalne evropske, levosredinske socialne demokracije, potrebujejo samo čisti, skozi cedila Sorosovih in Obamovih stalinističnih nevladnih organizacij stokrat precejeni nadomestek za nekdanji slovenski rdečeburžoazni “proletariat”. Vanj sodijo redki še aktivni vodje vseh vodilnih partijskih in udbovskih služb ter njihovi potomci. Ti se pogosto norčujejo iz vseh žrtev komunizma, še posebno pa iz tistih, ki so se mu uprli, nazadnje z osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije, da jih trpljenje pod Titovim komunizmom ne zanima, ker jih takrat še ni bilo, osamosvojitev pa še manj, ker so bili ob osamosvojitvi – leta 1991 – še v plenicah. Prav samozavestno, seveda pod vplivom opojnih substanc, pa v javnem radiu, žal samo še partijskem, samovšečnem trobilu – dobesedno vpijejo da osamosvojitvene vojne – leta 1991 – sploh ni bilo.
Ti, redki še aktivni visoki partijci in udbovci ter njihovi potomci, zlasti vnuki in pravnuki, rojeni z zlato žlico v ustih in prepojeni s pravljicami svojih bogatih starih staršev in starih prastaršev o nebeško čudovitem komunizmu v Titovi Jugoslaviji, skoraj vsi ti zdaj pri koreninah uničujejo Slovenijo in slovenski narod, na primer z uničevanjem kmetijstva ali samooskrbe, s stalinistično kruto ideologijo odprte družbe, predvsem z odprtimi mejami za vse ilegalne migrante, od koderkoli, tudi za največje še neodkrite zločince, ki so – kot po pravilu – ostali brez vseh osebnih dokumentov in – zaradi hudih razmer, v katerih so se znašli – tudi brez spomina.
Ni mogoče, če smo demokratični in domoljubni, podpirati vodilnih slovenskih partijcev in udbovcev v Titovi Jugoslaviji, šefov nekdanjih glavnih ustanov, zlasti vseh šol in univerz, upravnih enot, javnih podjetij in zlasti vodstva notranjega ministrstva – z Udbo in vso njeno, zelo pisano, sestavo. V njej so bili in so – v Kučanovem podzemlju – še vedno številni vodilni znanstveniki, umetniki, gospodarstveniki, teologi, pedagogi, tehnologi, – in tudi najhujši kriminalci, celo nepogrešljivi z večkratnimi morilskimi iizkušnjami. Zelo, zelo je pisana sestava sedanjega “proletariata”, ki “rešuje” Slovenijo pred kapitalističnim zlom. O njegovih izvorih pa je – žal – mogoče reči tudi to, da v njem ni tako malo tudi tistih potomcev tisočev in tisočev žrtev komunizma, na primer nasilno razlaščenih kmetov, lastnikov manjših podjetij, priznanih intelektualcev, obsojenih na montiranih procesih in še marsikaterih. Prav redki pa so med sedanjimi partijskimi oblastniki potomci pravih slovenskih veleposestnikov, pravih slovenskih velepodjetnikov in – za Slovence najdragocenejšega zaklada – resnično genialne inteligence, na primer znamenitega teologa, etnologa in politika Lamberta Ehrlicha (1878-1942) in – poleg Prešerna – največjega slovenskega pesniškega genija Franceta Balantiča (1921-1943). Stalinova partija je namreč – prav genialno zločinsko – slovenskemu narodu najprej “likvidirala” genialne Slovence, pa naj je bilo to na kateremkoli področju, in kaj šele bo?! Prav mraz me spreleti, ko pomislim na kako skorajšnjo predsednico sedanjega Ustavnega sodišča. Ko pomislim na ljubljanskega župana in njegovo partijsko udbovsko združbo. Ko pomislim na stranko Levica. Sami potencialni “rešitelji” Slovenije pred kapitalizmom. Moramo, moramo na jesenski protest. Tudi če pridemo, stari in tudi bolni, samo na začetek. Za svobodo in demokracijo NAŠE, ZA VSE BOGATEJŠE SLOVENIJE. – ne pa internacionalne komunistične balkanske province EU.
