6.8 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

(PISMO BRALKE) Rdeče nebo nad Slovenijo ali Kučanov klan gre naprej

Piše: Frančiška Buttolo

Konec je blizu, Slovenci pa še kar plešejo.  Dvoje včerajšnjih (27.3.) znamenj na medijskem političnem nebu nad Slovenijo verodostojno priča o tem. In tudi če nisi tipični Slovenec, ki se ne zanima za politiko, vidiš, da je v Sloveniji prav vse narobe. Slovenskemu narodu in državi smrtno nevarna politika ju vse bolj brezobzirno uničuje. Za njun obstoj se bori samo še nekaj Janševih ljudi, vsi drugi se prepuščajo umazanemu domačemu in tudi mednarodnemu političnemu toku, ki podira, poplavlja  in odnaša vse pred sabo. 

Tudi če sploh  nočeš biti Slovenec, kot na primer jaz sama, še preveč dobro vidiš to svetovno  marksistično  multikulturalistično okupacijo EU in s tem tudi Slovenije. Zaradi nje, ker se je to sploh lahko zgodilo, ko smo si po stoletjih in stoletjih vendarle ustanovili lastno državo, sem se odpovedala svoji – slovenski – narodnosti. Zamerim namreč, smrtno zamerim Slovencem, ker jim je multikulturna komunistična okupacija ljubša od slovenske samostojnosti, zaradi česar so prav veselo podprli  ukinitev (2022) prvega in edinega osamosvojitvenega muzeja v Sloveniji  – Muzeja slovenske osamosvojitve. So takšni ljudje normalni?

Odpovedala sem se slovenstvu, kot da je to neka moja vzporednica številnim samomorom Judov po nastanku Hitlerjeve Nemčije, pa tudi Hitlerjeve in Stalinove Evrope.   Zame ta, slovenska in mednarodna,  politika za nas Slovence ni nič boljša od Hitlerjeve in Stalinove, čeprav vem, da je  za Slovence diktatura – še zlasti komunistična –  boljša od vsakršne demokracije. Tudi zaradi tega sem nad svojim narodom obupala, prepričana, da za Slovenijo ni več rešitve,  in zaradi tega tudi  hudo jezna,.

Čeprav vem, da bi moral  v teh krutih političnih razmerah vsak pošten Slovenec tako rekoč žrtvovati svoje življenje za Slovenijo, ker je tako zelo ogrožena, vsaj tako sem prepričana, in, kot sem že zapisala, jezna zaradi tega, tudi dobro  vem,  da to ni mogoče. Tako kot ni bilo mogoče pod Hitlerjem ali Stalinom – tudi pod Titom.

Tudi če sploh nisi Slovenec, ki ga običajno govorjenje o politiki dolgočasi in prav nič ne zanima (razen tistega, ki mu, če je le doma, prav strastno prisluškuje pred sosedovimi  vratih), si rad srečen človek, ki ga politika pusti v miru. Ne smejo te vznemiriti niti besede  poslanca SDS Branka Grimsa (27.3.2023 v pogovoru z novinarko Aleksandro Jug na Nova24tv) niti  besede Janeza Janše,  najbolj preizkušenega slovenskega politika in najbolj slovenskega l v zadnjih petdesetih letih.

Pa vendar tudi mene skrbi, kdaj nas bodo začeli zjutraj ob petih odvažati na čudne kraje. In tudi mene, ki nisem več Slovenka, obhajajo dvomi  v politično iskrenost in dobronamernosti vseh, ki strežejo po časti in življenju gospodoma Grimsu in Janši,  tema dvema članoma SDS, zadnje čase menda hudo v nevarnosti zaradi domnevno politično podkupljivih, še zlasti lahkovernih  (celo nekaterih neumnih?), a bolj multikulturnih in  zmernejših “desničarjev”, močno po volji diktatorskim oblastnikom v vladi in v medijskem podzemlju. Na kar kažejo predvsem mesečne Kučanove statistike o priljubljenosti politikov. Najbolj priljubljen je očitno morebitni bodoči krvnik slovenskega novodobnega Črtomira. V to sem, čeprav nisem več Slovenka, najgloblje prepričana.

Dvomim pa, vse bolj in bolj, v politično poštenost, vseh tistih, ki trdijo, da Janši  načelno ne nasprotujejo, potem pa skoraj naskrivaj, tako rekoč v mračni balkanski krčmi in pod mizo – seveda  za “velike pare” –   podprejo tudi najbolj fašistične predloge katerekoli marionetne vlade Kučanovrga in Sorosovega  mafijskega podzemlja v Ljubljani. Ne, dragi verni Slovenci, v Kučanovem mafijskem podzemlju ni Boga. In vi to prekleto dobro veste. Je pa tam spodaj veliko denarja. Krvavega denarja, vseh, ki so v Sloveniji že dolgo prikrajšani za človeka vredno življenje – vseh, ki so dobro, dolgo in pošteno delali, pa nimajo zdaj niti človeške pokojnine niti ustrezne socialne in zdravstvene oskrbe. Tam je denar vseh, ki so zdaj na robu preživetja, in denar vseh, ki bodo morali oditi v tujino, čeprav je Slovencev v slovenski državi vse manj in manj. Kučanovo podzemlje vse te tragedije veselijo, saj Samostojna Slovenija ni bila nikoli njegova srčna želja. Kučan je Jugoslovan, Titov Jugoslovan. On, Kučan, ljubljenec skoraj vseh Slovencev, njihov drugi Tito, le malo moderniziran. Tudi zato sem se odpovedala svoji slovenski narodnosti. Pišem kot tujka v neki tuji državi.

In kateri dve znamenji na slovenskem političnem nebu so včeraj  namerno spregledali skoraj vsi  mediji? Janševo pretresljivo  sporočilo z Ukrajine, ki jo svet polagoma  očitno že spet prepušča Rusiji. Ob tem Janševem  obisku smo lahko prebrali njegovo  opozorilo, da je “pomoč Ukrajini še vedno mnogo premajhna in prepočasna, zamude pa se žal plačujejo s človeškimi življenji”. – “Boj Ukrajincev proti ruskemu agresorju je boj dobrega zoper zlo, ki ogroža varnost celotnega kontinenta in širše.” 

Gospod Grims pa je v pogovoru z novinarko Aleksandro Jug na Nova24tv  opozoril zlasti na glavne namene tistih, ki služijo milijarde in milijarde s fašističnimi ideologijami, kakršne so tri glavne v sedanji zahodni politiki, vse tri združene v marksističnem  multikulturalizmu največjih bankirskih  svetovnih gibanj za domnevne  človekove pravice. Glavne med njimi so tri  izključno finančne predpravice najbogatejših Zemljanov, v primerjavi s katerimi so prav vsi dosedanjimi totalitarizmi :prav miroljubni in komaj kdaj pa kdaj res  podobni sedanjemu, sovražnemu do vsega človeštva in do celotne narave, ker je to finančno – seveda samo za peščico bankirjev – donosnejše.

Na prvem mestu so multimilijardni zaslužki peščice “človekoljubnih” bankirjev, ki načrtujejo in že uspešno izvajajo  zamenjavo prebivalstva v zahodni Evropi. Na drugem mestu je pospeševanje skoraj že “mesarske” svetovne industrije za zamenjave spolov, milijardni zaslužki za nešteto operacij in ponovnih operacij in popravkov ponesrečenih operacij mladih in zdravih ljudi, zaradi obvezne spolne vzgoje že v vrtcih in osnovnih šolah, takšne vzgoje, ki že pred puberteto naredi iz otrok hude duševne bolnike.

Na tretjem mestu pa je uničevanje naravnega okolja z zelo donosnim  pospeševanjem energetsko najbolj potratne industrijske proizvodnje. Takšna je na primer proizvodnja  električnih avtomobilov.  Velik del teh – domnevno  ekoloških – industrij je  surovinsko  povsem odvisen od Kitajske, očitno že glavne svetovne velesile.  Nikogar med temi človekoljubnimi svetovnimi bankirji pa ne moti, da gre v vseh teh primerih za najdražjo proizvodnjo, ki bo zahodno prebivalstvo povsem oropala normalnega – človeškega – življenja. Nikogar od njih ne motijo doslej   najbolj  nerazgradljivi  odpadki, ki jih puščajo za sabo te proizvodnje. Takšne so na primer sončne in vetrne elektrarne na najboljših  evropskih – tudi slovenskih – rodovitnih poljih. Nič hudega, saj se bomo hranili z umetno hrano, izdelano v podzemskih bioloških in kemičnih laboratorijih. Šal o okusnih ščurkih in črvih je vsak dan več.  Vsekakor se bo poslej na naših poljih z nesluteno hitrostjo  širila  skoraj izključno – domnevno – ekološka  energetska  industrija.

Da, na nevarna znamenja marksističnega  multikulturalizma sta včeraj pokazala politika Branko Grims in Janez Janša. Zato ne zaupam v politično razsodnost, dobronamernost in poštene politične namene tistih, ki se hitijo oddaljevati od teh dveh politikov, da bi se približali modernejši “agendi”  Kučanovega foruma ali klana, že v vseh porah slovenske – bolj kot kdajkoli – fašistične politike.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine