Piše: Frančiška Buttolo
… – ali brez totalne – totalitarne – ali tako imenovane brezpogojne ljubezni do “svoje” države.
Tudi slovenska komunistična oblast se pripravlja na čimprejšnji sprejem novodobnih mučilnih zakonov, podobnih tistim, ki jih je v času ruske revolucije sprejemal Lenin, da bi si povsem podredil sovjetsko prebivalstvo. Znano je na primer, da so meščani Moskve zmrzovali v svojih prostorih, ko se niso mogli več greti miti s pohištvom niti s knjigami in slikami, tudi zelo dragocenimi, zgodovinskega pomena. Seveda, le kaj naj bi leninisti s staro fevdalno in meščansko kulturno navlako! Okoli in okoli Moskve pa sama božja kurjava! Gozdov, kolikor srce poželi. Ampak ne za kurjavo, to je bilo prepovedano, razen za tisto, ki je ogrevala prostore komunističnih pisarn in stanovanj komunističnih uradnikov. Svobodni komunistični mediji – takrat tiskani – pa o tem niso pisali. Sem ter tja je ta problem omenil kateri od zahodnih novinarjev, na primer ameriški avtor knjige Rdeči, v njeni filmski različici pa je ta primer prav dobro predstavljen.
Da pri nas nimamo in ne bomo imeli ničesar tako zelo revolucionarnega? Zakaj? Ali morda zato, ker ne bomo imeli niti komunistične oblasti niti revolucije? Ni res. Kot vse kaže se bodo jeseni Golobovi revolucionarni vladi res pridružili tudi kocbekovski oziroma sedanji vatikanski politiki podložni slovenski krščanski komunisti. Ampak zaradi tega Golobova vlada ne bo nič manj komunistična, niti za las manj totalitarna. Prav narobe. To prevaro s tako imenovanimi krščanskimi komunisti je uporabil že Tito. Kakšna hinavščina! Kocbekovci so res slovenska posebnost slovenskega komunističnega totalitarizma, ki se neustavljivo nadaljuje. Kocbekovci so v resnici nekakšen tartuffovski figov list gole in bose Golobove komunistične vlade, navidezno verska. v resnici pa predvsem politična tipično slovenska, celo udbovska, hinavščina brez kančka vere in brez kančka demokracije. Samo izdaja vsega človeškega je bistvo kocbekovstva. Podobno je s tako imenovano večno spravo slovenskega naroda s komunisti, ki jo do onemoglosti lajna gospa dr. Hribar. Seveda pa je bil Kocbek odličen literat, pesnik in pripovednik, kar pa mu komunistična literarna veda – jasno – odreka. No, saj slovenske literarne vede že od padca Avstro-Ogrske sploh nimamo več. Očitno pa to dobro de napredku komunističnega boja za enakost dobrih in slabih literatov.
Kocbekovski pa je, žal, druga plat medalje izdajalstva, ne v korist desnega totalitarizma (fašizma, nacizma), temveč levega, nič manj zločinskega, žal pa še bolj trdovratnega in z daljšo, tudi vse bolj krvavo, prihodnostjo.
Zaradi vsega tega naj naštejem vsaj nekaj revolucionarnih zahtev novih zahodnih komunistov (kolikor niso predvsem pod vzhodnimi vplivi, odvisni od vzhodnega denarja!?) da bi se zahodni “folk” privadil na trpljenje v novem svetovnem komunizmu ali komunističnem globalizmu, kot so se nanj privadili Leninovi podložniki po zmagi komunistične revolucije.
Iz načrtov zahodnih načrtovalcev globalne komunistične revolucije, ki bodo gotovo vplivali tudi na Golobovo – na volitvah tako zmagovito – “vladno ekipo” najbolj “štrli” zahteva za uvedbo nasilne prepovedi normalne toplote v stanovanjih (z zakonom!) za vse, tudi za otroke, bolnike, nemočne starčke, brez izjem. Kolikšna bo temperatura v stanovanjih komunističnih multimilijarderjev, tega ne bomo verjetno nikoli izvedeli. Navsezadnje, še tako skromno izobražen človek ve, da nikoli niso bili vsi enaki. To je nekoč mimogrede povedal v parlamentu tudi neki zelo levi poslanec, gospod Möderndorfer. Kam pa pridemo! Enakost vendar velja samo za “folk”. Močno se bo morala znižati tudi raven življenjskega standarda, seveda nasilno (z zakonom!). Povečati pa se bo moralo posvajanje otrok, zlasti v istospolnih družinah. Najprej bo potrebno oddati v posvojitev istospolnim ali vsaj v komunistične družine tiste otroke, ki bodo imeli samo še stare starše – pa še konservativne. Otroci morajo biti vzgojeni v globalni komunistični “mavričnih” družinah in šolah. Prav tako se mora čimprej povečati tudi globalno komunistično in antirasistično raznarodovanje, predvsem s priseljenci iz tretjega sveta. “Folk” naj v svoje “familije” obvezno (po zakonu) sprejme vsaj enega priseljenca, ki ne bo bele rase. Tako bo komunističnim oblastnikom omogočena nemotena svetovna trgovina z ljudmi.
Prav posebno vlogo bodo imeli pri tem revolucionarnem globalnem komunizmu, v resnici samo zahodnem, zakoni o odprtih mejah vseh zahodnih držav, kar bo – vsaj hipotetično – v bistvu pomenilo, da bo tako nastala ena sama komunistična zahodna velesila (morda celo skupaj z Rusijo) , ki bo lahko uspešno tekmovala z vse močnejšo Kitajsko. Kajti treh velesil na svetu ne more biti, ne da bi prišlo do tretje svetovne vojne. Trdni dogovori med tremi niso mogoči. Binarnost je za človeka usodno nujna. Vse kar je več od tega, je v politiki samo fikcija, ki ne prinaša nič dobrega. Z izgubo binarnosti – na vseh področjih – se vedno odpirajo usodno nevarni problemi. Eden ni nobeden, dva je pol sveta, trije pa so katastrofa. Takšna je človekova narava. Veliko bolj matematično natančna je, kot si morda mislimo.
Frančiška Buttolo, Ljubljana
