Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Pred dobrim mesecem sem v telefonskem pogovoru vprašala znanko iz Postojne, kako je zdaj v eni od vasi v bližini notranjske metropole. Odgovorila mi je, da vaščani živijo dobro, vendar pa je v vasi že skoraj polovica “muslimanov”. Rekla je tudi, da se vsi v vasi lepo razumejo, ker Slovenci nismo nestrpni, če so priseljenci delavni.
Poudarila je, da je v tamkajšnjih vaseh največji problem z mladino, večji kot s priseljenci. Mladina skoraj v celoti uživa mamila, njen velik del pa se tudi preživlja z njihovo prodajo. Nočejo se zaposliti, uživajo mamila in “žurirajo”, pa jim ne sme nihče ničesar reči. V muslimanskih družinah pa je red in imajo tudi vse več otrok. Da, tako je na podeželju okoli mojega rojstnega kraja. To, da kdo Sloveniji očita slabo ravnanje z ilegalnimi migranti z Bližnjega vzhoda, je krivično. Slovenija je še preveč odprta in radodarna do njih. Ker smo Slovenci miroljubni, kulturni in strpni, zaradi tega pa večkrat tvegamo, da bi si nas kdo lahko za vedno podredil, nazadnje pa še uničil. Propaganda proti obstoju slovenskega naroda, njegove kulture in slovenske države je trenutno najhujša v levem delu vrha Evropske unije (EU). Bruseljski levi del oblasti v EU vlaga ogromna sredstva za raznarodovanje zahodnoevropskih narodov in za uničenje njihovih držav. Praktično vsa kulturna dejavnost EU je samo še politično propagandna – od medijev do filma, od literature, gledališča in glasbe pa do celotne evropske kulturne zapuščine, na primer umik določenih odlomkov ali delov tudi največjih umetnikov, celo Shakespearovih. V Veliki Britaniji so ustanovili društvo za zaščito literarnih del, ki ga zelo aktivno podpira tudi angleška kraljica. Izjavila je, da se “moramo kot kot levi boriti” za nedotakljivost izvirne literature, za svojo dediščino. Takšne izjave v slovenski javnosti še nismo dočakali iz ust enega samega politika. Pa bi jo morali. Kajti neka visoka uradnica iz EU se je pred približno desetletjem že spravila nad Prešerna, nad njegovo Lepo Vido in “zamorca”. Tega bi po njenem morali izločiti iz pesmi. Žal sta zlasti kulturna in dobrodelna propaganda proti evropski kulturi in civilizaciji med najbolj napadalnimi nevladnimi organizacijami ali paravojskami, večinoma Sorosevimi, z vodstvom v samem, pretežno levem, vrhu v EU. So pa tudi gibanja, ki jih podpirajo še stare dobrodelne in kulturne organizacije, povezane zlasti z OZN.
Tudi v Sloveniji skoraj vsa leva kultura napada slovensko avtohtonost in kulturno dediščino. Le kateri raznarodovalni levi slovenski politiki in političarke (dr. R.Golob, dr. Türk, dr. N. Pirc Musar?) so nam naložili na grbo še migrantske filmske festivale, letos že 17.? Na spletu piše: “Med 21. in 25. septembrom bo v Ljubljani potekal 17. Festival migrantskega filma, nato pa se bo program do 30. septembra preselil tudi v Maribor, Mursko Soboto, Žalec, Logatec, Črnomelj in Metliko. Festival obiskovalcem ponuja edinstven vpogled v zgodbe ljudi z izkušnjo migracij in begunstva ter odpira prostor za razmislek o aktualnih družbenih vprašanjih.”
Ali je res že vsa Slovenija muslimanska? Le katere lažne in skorumpirane humanitarne organizacije v Sloveniji (UNICEF, Slovenska filantropija, Rdeči križ?) zapravljajo za dobrodelne namene zbrane prispevke siromakov (ti so dokazano najbolj radodarni!) za razkošna zganjajnja migrantske propagande? Me prav zanima, v katerih hotelih so nastanjene največje migrantske filmske “zvezde” in najpomembnejši organizatorji tega politično propagandnega festivala, bolj ali manj namenjenega uničenju zahodne evropske kulture? Kolikšne vsote so pravzaprav prejeli tudi slovenski organizatorji te fašistoidne, že od daleč vidno pretežno bližnjevzhodne in afriške filmske manifestacije? Ta pa je bila v resnici zasnovana v vrstah migrantskih političnih delomrznežev, večinoma, kot lahko vidimo na spletu, v levih fašistoidnih protievropskih sorosovskih gnezdih – ne v Afriki, temveč v levih kulturnih meščanskih elitah največjih evropskih mest, torej v levičarskih kulturnih središčih EU. Saj ta gospoda, ki toči krokodilje solze nad trpljenjem ilegalnih migracij – tudi v Ljubljani – večinoma nima najmanjšega pojma o ilegalnih migracijah. Vse, kar govori o svojih “begunskih” izkustvih, pa je, praktično vedno, čista propagandna laž, ki se je ti “umetniki” naučijo, in s katero ta filmska “migrantska” elita mastno služi.
Ti filmski propagandni rokodelci so pravi, neposredni napadalci – s pravim morjem “umetniških” raznarodovalnih žalitev Evropejcev. Od EU hočejo denar, veliko denarja, in – oblast nad VSO EVROPO. Zdi pa se jim, da je celo vse to še vedno premalo, saj zahtevajo, naj Zahod UNIČI VSO SVOJO KULTURNO TRADICIJO IN JO NADOMESTI Z BLIŽNJEVZHODNO IN AFRIŠKO. TUDI V SLOVENIJI JE BILA PRED PRIBLIŽNO DESETLETJEM NEKA VISOKA URADNICA EU ZA KULTURO, KI JE NA RADIU PRVEM PRIPOROČILA, NAJ SLOVENSKI MUZEJI NA VIDNA RAZSTAVNA MESTA POSTAVIJO AFRIŠKE ARTEFAKTE, SLOVENSKE RAZSTAVNE ZNAMENITISTI PA NAJ BODO BOLJ V OZADJU. PRAV ONA JE TUDI SVETOVALA, NAJ IZ PREŠERNOVE LEPE VIDE ODSTRANIMO “ZAMORCA”.
TO, SAMO TO, RAZNARODOVANJE EVROPSKIH DRŽAV IN UNIČEVA⁸JNJE ZAHODNE KULTURE, JE NAMEN TUDI SEDANJEGA – 17. – MIGRANTSKEGA FILMSKEGA FESTIVSLA. Tudi ta filmski – migrantski – festival je samo del zahteve levega vodstva EU v Bruslju, naj se Slovenija odpove svoji kulturni in nacionalni avtohtonosti, predvsem pa DRŽAVNOSTI, in se raztopi v oceanu marksistične multikulturne in globalistična Evropske unije. Ta festival je torej politična manifestacija EU, ki tudi od Slovenije zahteva, naj preneha obstajati kot slovenska drtava s slovenskim narodom kot temeljem in smislom obstoja Slovenije. In ker je ta obstoj zelo na nitki, se zdi vrhu EU, da bi bila prav Slovenija lahko prvi veliki uspeh, ko gre za uničevanje držav in narodov v korist sorosovskega imperija, kakršen je vse bolj prav EU.
Prav sprevržene so že vse te – navidezno migrantske – veselice (“kulturni festivali”) po vsem EU. Prekleto draga je, tudi za Slovenijo, vsa ta politična filmska gospoda iz največjih evropskih mest, vajenja najdražjih zvezdniških zabav, požrtij, in brezsramnih verbalnih fašistoidnih napadov na Evropo v svojih lažnivih intervjujih za medije.
O eni od “pribdruženih” aktivistk EU brez narodov in držav je tudi, kot piše na spletu, neka “novinarka, producentka in režiserka iz Gaze. Kot nekdanja učiteljica naravoslovja je z družino ostala v Gazi od samega začetka vojne in dokumentirala trajajoči genocid in uničujoče vplive na palestinsko prebivalstvo. V filmu Šolocid spremlja Sumayo Shamali, mlado študentko iz severne Gaze, ki se v prostem času posveča poučevanju”.
