Piše: Frančiška Buttolo
Ljudje božji, ta vlada je nevarna, ker izziva ljudsko sveto jezo.
Poslušamo in poslušamo pri medijskih poročilih, kaj se dogaja v Sloveniji pod sedanjo vlado. Kot da gre za razstrelitev vsakršne normalnosti prav na vseh področjih naše družbe.
V zdravstvu je en sam nered in preganjanje vseh zdravnikov, ki so bili na kakršnemkoli pomembnejšem delovnem mestu v času zadnje, nekomunistične vlade Janeza Janše. Za bolnike ni več zdravnikov, sester, razumevanja, ničesar. Menda pa se vse bolj obubožano zdravstvo vneto pripravlja na skorajšnji dodatni zaslužek z evtanaziranjem slovenskega življenja sitih nemočnih državljanov.
Lepa je tudi sedanja komunistična vzgoja. Objavljenih je bilo kar nekaj zgodb in slik, ki z vso, že skoraj neverjetno, grozljivostjo dokazujejo, kaj in kako naše otroke učijo v sedanjih, hudo komunističnih, šolah. Kakšne partizanske igrice jih učitelji učijo igrati, kako skoraj javno nekateri pedagogi uživajo mamila, kako si bodo kmalu pri pouku v lgbt učbenikih ogledovali najintimnejše dele človekovega telesa, če si jih ne ogledujejo po telefončkih že zdaj, saj si učitelji tega ne upajo učencem odsvetovati. Vse to počnejo samo zato, da bi si, če jih bo zamikalo, pridobili pravico do številnih, skoraj doživljenjskih operacij, povezanih s spremembo svojega spola.
Zgledno – evropsko – je tudi delovanje slovenskih komunističnih sodišč, da, skoraj v celoti komunističnih. Kakršni so pravniki, takšna so sodišča. Neverjetni politični vzpon sodnice, ki zdaj predseduje pretežno komunističnemu državnemu zboru, gotovo potrjuje, da je sodišče slika pravnikov – kot je štedilnik slika gospodinje. Nikakršna krivica se ne more zgoditi nikomur, če sovraži Janeza Janšo, že tolikokrat po nedolžnem obsojenega, da številka skoraj presega znesek najnižje pokojnine. Ampak, v prvem letniku na pravnih fakultetah se študentje najprej seznanijo z moralno vrednoto antijanšizma. Natanko jim najvišje pravne avtoritete posredujejo pravno vedenje o tem, da človek, ki sovraži tega slovenskega politika, sploh ne more biti česarkoli kriv. Nikakor. Sovraštvo do Janše je za sedanjo komunistično pravo že samo po sebi kronski dokaz, da je morebitni obtoženec čist kot solza. Sovraštvo do Janše ima v slovenskem pravu podobno veljavo, kot jo ima cepljenje v medicini. Zato zdaj vlada vrača “neupravičene” globe iz časa terorističnih protestov proti Janševi vladi.
Vojska s traktorji, kmetijstvo pa kot okolju nevarna dejavnost, to je zdaj slovenska stvarnost. Toliko ponižanj, kolikor sta jih bila deležna Slovenska vojska in slovensko kmetijstvo, ni doživelo po osamosvojitvi nobeno drugo področje slovenske družbe. Vojska je ponižana v gasilsko društvo, za kmetijstvo pa komunistične nevladne organizacije, povsem v komunistični maniri, poniževalno in z zaničevanjem, zahtevajo ukinitev. Hočejo konec vsakršnega kmetijstva, razen tistega v multinacionalk, ki bodo za vsakdanjo prehrano v velikanskih podzemeljskih laboratorijih proizvajale žuželke in razne kalčke.
Če vsemu temu dodamo še politično komunistično hujskanje sedanje vladajoče garniture mladine in študentov, naj napadajo Cerkev, in dejstvo, da se tem progresivnim študentom pridružujejo celo imena iz samega vrha levih političnih avtoritet, za kakršno je veljal tudi eden nekdanjih predsednikov države, je celotno stanje v naši družbi gotovo alarmantno. Zdi pa se, da se je tihi upor že začel. Javno sta pri nas tišina in mir, v ozadju pa se budi strahovita jeza, ki gotovo ne bo ostala brez posledic.
