Piše: Frančiška Buttolo
Vprašanje Kučanove državljanske vojne kot vprašanje konca slovenskega naroda v luči Sorosove multikulturne globalistične finančne politike.
Samo za državljansko vojno mu gre, komunistu Kučanu. Morda jo je že pravkar zmagovito končal, da smo že spet v trdni komunistični diktaturi, vendar tokrat skoraj brez slovenskega naroda. Izginja kot pomladni sneg. Veliko smrti, malo rojstev, izseljevanje. Ozemlje Slovenije so poselili tujci, večinoma z Balkana. Navdušeni za komunizem, tako kot EU, ki jo vodijo potomci najhujših komunističnih morilcev v nekdanjih sovjetskih tako imenovanih satelitskih državah. Grozi nam komunizem od Bruslja do Tokia. Seveda bodo prav kmalu onemogočeni vsi demokratični politiki in njihovi podporniki. Gre za svetovni komunizem. Gre za konec vseh civilizacij in kultur. Slovenija ni nikakršna posebnost.
Sedanja vlada, čeprav si navidezno prizadeva za dobro delovanje države, v resnici s tujo komunistično finančno podporo iz zelo različnih držav zelo natančno načrtuje zlom delovanja vseh glavnih družbenih področij.
Sedanja vlada želi komunistično revolucionarno zasužnjiti vso Slovenijo, materialno in duhovno, česar zdaj niti ne prikriva več. S ponosom razkazujejo njeni mediji simbolni objem v Sloveniji vladajoče balkanske mafije in Udbe, gotovo s Kučanovim navdušenim odobravanjem. Oh, kakšno politično elito imamo v Sloveniji. Če bo pa kdo javno prižgal svečo za katero od duš okoli dvesto tisoč pobitih, žrtev komunizma, že po koncu vojne 1945 na slovenskem ozemlju, bo moral pred sodišče. Nikakršno javno pričevanje in sočustvovanje s temi žrtvami ne bo več dovoljeno. To simbolizira objem balkanske mafije in Udbe na slovenski vladajoči politični sceni.
V njunih rokah, pod skrbnim Kučanovim vodstvom, je zdaj vsa slovenska družba – od politike, pravosodja, policije, vojske, šolstva, sociale, znanosti in umetnosti do zdravstva s poudarkom na pospešenem razgrajevanju in uničevanju, da bo več logike v uvajanju popolne diktature. Pa, seveda, prevzem VSEH medijev. Kar je pravzaprav glavna značilnost vseh komunističnih revolucij, tudi multikulturnih v sedanjem času. Enako počne, na primer, sedanja ameriška vlada. Vodilni ameriški multikulturni komunistični politiki hočejo celo v ZDA uvesti komunizem, da bi obe ameriški celini politično poenotili in multikulturno globalizirali. Pa karkoli naj bi to pomenilo. Multikulturni komunistični revolucionarji, na primer naša Nika Kovač, ki se je “kalila” pri Obami (z vrha Sorosovega klana) v ZDA, se odlično prilagajajo balkanski mafijsko udbovski združbi na sedanji oblasti, ker poskrbijo za dobro ime starih zločinskih komunističnih “”metod” delovanja, s pomočjo zločinske policije, pravosodja in zunanje politike, ki vse to svetohlinsko prikriva pred mednarodno javnostjo. Kadar pa česa le ne more skriti, obtožuje žrtve, da so bili izdajalci, rasisti, fašisti ( zdaj “janšisti”).
Zato je vprašanje državljanske vojne v današnjem času predvsem vprašanje izbrisa Slovencev, za bogate tuje komunistične podkupnine slovenskim komunističnim vladnim in nevladnim kriminalcem. Metode spodbujanja državljanskih vojn pa so vedno enake – zapiranje, mučenje in pobijanje domnevnih nasprotnikov komunizma. Pri vsem tem pa se komunisti še tako strašno lažejo, da so človekoljubi.
Od jutra do večera člani sedanje vlade v vseh medijih grozijo Slovencem in slovenskim državljanom, da bodo uvedli veliko več kazni za politično nepokorščino, proti nekakšnim fašistom. Kot da bi se hvalili, da so ponosni, ker jim je končno uspelo razplamteti novo državljansko vojno v Sloveniji – po več kot tridesetletnem neutrudnem prizadevanju zadnjega Titovega vodilnega komunista Milana Kučana. Spet naj bo vse, kot je bilo v Titovi komunistični Jugoslaviji. Da, vse je že skoraj spet tako zelo, zelo tako, da se zdi res že preveč klečeplazno, kadar krščanski socialisti (torej najhujši komunisti!) prosijo vso slovensko politiko, “naj stopi korak nazaj”, tako kot so jo prosili danes ( 18.maja 2023), potem, ko je sedanja vlada, ponižna dekla superkomunista Kučana, ukinila Muzej slovenske osamosvojitve, in spominski dan na žrtve komunizma v Sloveniji, kjer jih je bilo vseh skupaj pobitih med dvesto in tristo tisoč. Kam nazaj pa naj še stopijo, slovenski politiki? Mar nismo s pravkaršnjo Kučanovo državljansko vojno že spet v Titovi Jugoslaviji? Naj stopijo v prvo Jugoslavijo, ki je bila kraljevina? Ne, Janez Janša ne začenja državljanske vojne, temveč jo začenja Kučan. Zdaj imamo spet enotirno politiko, saj so delovanje SDS komunisti že skoraj povsem blokirali, tudi s pomočjo krščanskih socialistov (najhujših kocbekovcev, tudi komunistov) Tako drvimo v diktaturo in enoumje, v hudo diktaturo. Saj je po vseh, lažnih, anketah najbolj priljubljen prav tisti minister v sedanji vladi, ki je poskrbel za največ smrti slovenskih državljanov od nastopa Golobove vlade, predvsem starejših, večinoma še slovenske narodnosti in tudi zavednih Slovencev. O, ljubi slovenski narod, kako te komunisti že desetletja spravljajo na drugi svet, da bo prostor za čim več balkanskih in Sorosovih priseljencev!
V vladi dr. Roberta Goloba zadnje mesece prav v vseh ministrstvih dobesedno zaudarja po državljanski vojni. Še huje, po državljanski vojni zaudarja tudi že v velikem delu tej vladi naklonjenega prebivalstva v Sloveniji. Najbolj neznosno pa življenje komunizmu in komunistom nenaklonjenih Slovencev in slovenskih državljanov, ki opravljajo pomembne javne službe oziroma intelektualne poklice. Po enem letu komunistične vlade je, še zlasti v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije. na vodilnih mestih že skoraj samo še leva, v resnici komunistična strokovna oziroma intelektualna elita. Ta pa – kot da bi se učila pri nacističnih metodah odstranjevanja Judov – odstranjuje praktično vse svoje desne, Janši naklonjene sodelavce, češ, da so janšisti, kar v njihovem levičarskem besednjaku pomeni, da so fašisti. S takšnim – državljanski vojni podobnim – ravnanjem komunisti izginjajo svoje poklicne tekmece, najboljše strokovnjake, znanstvenike, umetnike, visoke uradnike, medijske delavce.
Pripadniki sedanje vlade v svoji državljanski vojni z gromovniškimi grožnjami podpornikom politike SDS in Janeza Janše ter njemu samemu, skoraj vsak dan pri medijskih poročilih, opozarjajo vse državljane Slovenije, da bodo kaznovali vse tiste, ki se ne bodo strinjali s komunisti. Vsi državljani z deklariranim nekomunističnim prepričanjem in z naklonjenostjo največjemu slovenskemu vodilnemu osamosvojitelju in desnosredinskemu demokratičnemu politiku Janezu Janši, vedo, da bi bilo zanje podobno kot za Jude v nacistični Nemčiji, še najbolje, če bi se izselili. Še zlasti zato, ker sedanja – državljanski vojni izjemno naklonjena vlada – širi in utrjuje staro komunistično brezvestno prepričanje, da je pobijanje drugače mislečih vse prej kot kot zločin. Prav obratno. Takšna dejanja so za komuniste najbolj častna, ker so v resnici del nujnega boja za zmago komunistov in komunizma. Tega pa ni in ne more biti brez državljanske vojne za vrednote obnovljenega komunizma, v svetu znanega kot kulturni marksizem.
Ker pa Slovenci vedo, kako krvoločna in neusmiljena – na primer do več kot dvesto tisoč žrtev, ki so jih komunisti pobili po vojni 1946 na slovenskih tleh – si ne upajo oporekati. Še huje, prav prepričljivo, še zlasti takrat, ko to lahko slišijo komunisti, dobesedno vzdihujejo, kako si želijo vrnitve komunizma, kako čudovit politik je bil Tito in kako sovražijo Janeza Janšo. Razumljivo. Podobno je v vseh državljanskih vojnah, zakaj bi bilo drugače v Kučanovi. Prihajajo časi, ko v parlamentu spet ne bo več nobene desnosredinske ali desne stranke (krščanska pa bo v resnici krščanskosocialistična, kot vse od neokusne poroke politike Edvarda Kocbeka s komunističnim terorizmom v lažni OF ((1941), lažni kot vse pri komunistih, razen zla. Zdaj pa se ena državljanska vojna, Kučanova. Zbogom Slovenci! Zbogom slovenski narod!
