Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Antisemitizem, antiislamizem, antifašizem, antistalinizem. Ali se z ameriško predsedniško kandidatko Kamalo Harris še bolj v vsem svetu uveljavlja enotirni politični sistem levega fašizma, ki zaradi okrepitve svojega volilnega telesa zamenjuje avtohtono prebivalstvo z muslimanskimi migrantskimi priseljenci? Bo v ZDA to zamenjavo izpeljala do – bridkega – konca prav Kamala Harris?
Že povsem na začetku, ko se je Joe Biden odločil, da bo kandidiral za prihodnjega predsednika ZDA, sem vedela, da gre za grdo spletko političnega kroga okoli Kamale Harris. Prepričana sem, da bosta skupaj z Ursulo von der Leyen, predsednico komisije EU, hudo nevaren zahodni politični par za svetovno gospodarstvo, mir, predvsem pa za vso zahodno civilizacijo in kulturo.
Prvič, Harrisova bi bila v vsakem primeru prihodnja predsednica ZDA. Ker bo moral Donald Trump odstopiti od kandidature, bi gotovo zmagal Biden, ki bi iz zdravstvenih razlogov moral prav kmalu oditi. Nadomestila pa bi ga Harrisova. Ko pa je Trump predstavil svojega kandidata za podpredsednika, so morali demokrati spremeniti igro. Takoj jim je bilo namreč jasno, da gre za dokaj karizmatičnega konservativca, ki mu Biden ne bo kos. Zato so demokrati potegnili iz Bidenovega skritega žepa novo karto, na kateri je Kamala Harris, ne posebno priljubljena Obamova aktivistka (tako kot v Sloveniji Nika Kovač!), pri vseh, ki nočejo skrajne levice, ker lahko pripelje s sabo na oblast levi fašizem, kakršnega imajo zdaj v Nemčiji, še v ZDA.
Že skoraj odkrito antisemitski so bili številni zadnji odzivi Harrisove po terorističnem napadu Hamasa na Izrael (7.10.2023). Res je najprej prav na hitro obsodila napad, potem pa – sočutno do prebivalcev v Gazi in prav antisemitsko do Izraela – na dolgo in široko grozila Netanjahuju s poudarjanjem pomena takojšnje vrnitve talcev, pa naj to Izrael stane, kolikor hoče. Netanjahu pa je ob njunem zadnjem srečanju izrazil upanje, da bosta imela Izrael in ZDA tudi v prihodnosti “še enak odnos do Hamas”. V resnici je gotovo vedel, da ne bo nikoli več enak, saj drugače te svoje izjave ne bi rekel. ZDA že zdaj Izrael ne zanima več. Tudi če ga Hamas namerava uničiti. Dober izraelski jud je že nekaj časa samo Hamasov talec, živ ali mrtev. Svet se je na to že navadil. Tako, kot se je navadil na dejstvo, na primer, da v Sloveniji ne bo več prav veliko Slovencev, ker je v njej vse več priseljencev ali migrantov, ki hočejo živeti skladno s svojo, od slovenske povsem drugačno, muslimansko kulturo, tudi vero. Vse slovenske stranke so se v to že popolnoma vdale. Kaj pa naj, štiri leta traja mandat, ki ni najslabša služba, niti najslabše plačana. Se kar izplača – kakršnakoli politika. Še posebno, ko so na oblasti levičarji. Pod njim so i mirna leta zagotovljena vsem poslancem, ker jih imajo državljani radi. Menda zato, ker bi bila pod desnico v Sloveniji še vedno fašizem in covid.
Pa tudi na ravni najvišje svetovne politike ni veliko bolje. Ni bil daleč od slovenskega lahkotnega načina razumevanja politike brisanja držav in narodov z muslimanskimi metodami zadnji pogovor med Harrisovo in Netanjahujem. “Visokega” političnega komuniciranja ameriške podpredsednice (in najverjetneje bodoče predsednice ZDA) s predsednikom neprestano napadane – pretežno judovske – države, ki se mora prav vsak dan braniti pred poskusi izbrisa z zemljevida sveta, ni mogoče imenovati drugače kot ANTISEMITIZEM. Vsaj sama tako mislim. Harrisova se do Izraela vede tako, kot da gre pri sedanji bližnjevzhodni krizi samo za navaden primer teroristične ugrabitve velikega števila talcev, ki jih sedanja – domnevno nesposobna – izraelska vlada ne zna rešiti. Čeprav bi ji pri tem lahko pomagali prijazni posredniki med Hamasom in napadeno državo Izrael. Za takšno – premalo gladko diplomatsko – komunikacijo med obema stranema pa je menda najbolj odgovoren izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu, ker nima dovolj empatije niti do talcev niti do njihovih svojcev. O, s kako peklensko pošastno – nežno – žensko roko neti Harrissova tretjo svetovno vojno! Za vrnitev talcev naj bi prišli do premirja med Hamasom in Izraelom.
Tako bi Izrael, je prepričana Harrisova, zelo preprosto, že samo z umikom vseh svojih vojakov z “zasedenih” območij, kjer se nahajajo od zadnjega napada Hamasa, seveda zaradi nujno potrebne obrambe svoje države, lahko rešil sedanjo bližnjevzhodno krizo. Pravzaprav bi jo vrnil v njeno prejšnje stanje.
Le kdo bi si mislil?! Le kdo bi si mislil, da bo Kamala Harris še pred potrditvijo svoje kandidature za predsednico ZDA tako nonšalantno pokazala vso svojo katastrofalno neseznanjenost z bistveno vsebino tega bližnjevzhodnega problema, spora med svetovnim muslimanskim terorizmom in Izraelom, zelo starega spora, starejšega od same ustanovitve države Izrael.
Zakaj se je kaj takšnega, kar zdaj počne Harrisova, sploh lahko zgodilo? Še bolj pa bo to počela, ko bo predsednica ZDA – ker jo postavlja na to mesto ves levi fašistični svetovni kapital, zlasti tisti njegov del, ki ga imajo in upravljajo banke ameriških judov, pogosto – nič manj od Hamasa – sovražen do “nacionalistične” izraelske države, ki nikoli ni bila intimna želja svetovnega judovskega INTERNACIONALNEGA kapitala. Najbolj znan je na primer velebankir Soros, po osamosvojitvi Slovenije tudi veliki prijatelj slovenskih komunistov. (Ti pa so približno tako, le da ne zaradi pretoka denarja, temveč zaradi ljubezni do mednarodnega komunističnega totalitarizma na Balkanu, proti samostojni Sloveniji. Njena samostojnost, kot priznavajo sami, npr. bivši predsednik Slovenije Milan Kučan, nikoli ni bila njihova intimna želja, torej intimna želja slovenskih komunističnih INTERNACIONALISTOV.
Ker je tako, namreč tako, da so tudi glavna skrb, empatija in politična naklonjenost ZN DEJANSKO namenjene izključno Hamasu, se zastavlja vprašanje, ali ni ta teroristična organizacija zdaj prešla že v mednarodno skoraj legalno armado. Če je tako, ne bo že odstranitev nekaj njenih voditeljev zadostovala za mir na Bližnjem vzhodu. Ta armada bo hotela delati, zato si bo poiskala službo še kje drugje. Ponudb ima veliko, tudi v EU, ZDA, ZK. Brez dvoma pa je “interesantna” tudi za Rusijo, Kitajsko, Južno Afriko, za vzhodno azijske države, za Afriko itn. Zdi pa se, da bodo, trenutno obglavljeno, Hamasovo armado najbolj uporabljali v EU, predvsem proti “nacionalistom” in “fašistom”, kot jo – Hamasovo armado ilegalnih migrantov – skrajno levičarske vlade verjetno že zdaj uporabljajo v ZK in v Nemčiji, npr. proti AfD (zadnje mesece predvsem proti njeni voditeljici dr. Alice Weidel, zelo nevarni zdravi konkurenci sedanjega kanclerja Olafa Scholza). V marsikateri potezi njegove vlade pa je res, še veliko totalitarizma, vendar ne tistega, ki ga očita Weidlovi, temveč stalinističnega. In kaj o vsem tem vedo v ZDA? Ničesar. Ker na EU gledajo z letala. Se je pa takoj nekoliko približal Harrisovi stalinistični totalitarec Vladimir Putin, očitno vse kaj drugega kot Trumpov prijatelj, še manj pa Bidenov, ker Biden pozna EU in Rusijo. Harrisova pa je Putinu očitno veliko bliže. Svoji k svojim.
