Piše: Milena Srpčič
V Ljubljani se gradi kanal CO čez vodonosnik, od koder prebivalci pijejo vodo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je že pred gradnjo nasprotoval začrtani trasi gradnje. V primeru, da pride do onesnaženja pitne vode bo to velik zdravstven problem, ki je povezan z prenosom bolezni kot so tifus, driska, griža, kolera, hepatitis A, … Z Jankovičevim posegom CO kanala v prostor se izpostavljajo državljani in državljanke zdravstvenim tveganjem. To pa smo dolžni preprečiti za vsako ceno. Tako neustrezno ravnanje nad pitno vodo lahko pomeni veliko ekonomsko škodo, ki bo terjala na stotine milijonov škode. V primeru, da pride do onesnaženja vodonosnika lahko prinesejo dolgotrajne težave, ki jih je drago ali celo nemogoče popraviti. Prav zagotovo bodo stroški sanacije ob morebitnem izpustu onesnaženja 40-krat dražji. Dobro znano je, da so preventivni ukrepi stroškovno učinkoviti kot poskusiti onesnažiti podzemno vodo. Država je dolžna z vodo univerzalno ravnati in upravljati.
Javno zanimanje in zaskrbljenost državljanov naraščata zaradi zaskrbljenosti potencialne nevarnosti gradnje CO kanala čez vodonosnik V Ljubljani. Nekateri strokovnjaki vsiljujejo rešitve z trpežnimi materiali kanalizacije in inovativnimi rešitvami. Spretno potvarjanje resnice o vzdržljivosti CO kanala ni zagotovilo za ohranjanje našega najpomembnejšega vodnega vira na območju Ljubljane.
Sprašujem se, kje je direktorica Inštituta 8. marec? Koordinirala je kompanijo nasprotnikov zakona na referendumu o vodah. Aktivno se je borila proti novemu zakonu o vodah v času Janševe vlade, kljub temu, da je imel zakon namen zaščito voda in protipoplavno varnost. Javno je izražala, da je ta zakon zelo ogrožajoč za pitno vodo. 14.5.2021 so kolesarji na Trgu Republike protestirali za vodo. Protest je bil koordiniran z prostovoljci in prostovoljkami, pridružile so se tudi okoljevarstvene organizacije, ker so trdili, da je zakon škodljiv za ljudi in naravo. Kje so danes kolesarji in zakaj jih ni? Odgovor je na dlani. Za svojo molčečnost je Nika Kovač dobila nagrado premiera Goloba. Prevzela je vodenje strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. Po mojem predvidevanju pa bo kmalu dobila še ministrsko mesto. Po mojih predvidevanjih gospa Nika Kovač, stranka Svoboda in somišljeniki ter okoljevarstveniki upoštevajo budistična načela, ki jih simbolizirajo tri opice: prva si pokriva oči, kar pomeni, da ne vidiš zla, druga si pokriva usta, kar pomeni, da ne govoriš o zlu in tretja si pokriva ušesa, ki pomeni, da zla ne slišiš. Slike, skulpture in kipci teh treh opic so pogosto najdene, kopirane in iz njih izhajajo številne parodije. » Tri opice« so postale priljubljene v sedemnajstem stoletju nad vrati zmage znanega Sinto Sanctuary Toosburg v japonskem mestu Nicko in je simbol povezan z ljudskim prepričanjem. Ena opica pokrije usta, druga oči in tretja ušesa. Nekateri ta pomen razlagajo kot brezbrižnost do vsega. To pomeni, da ničesar ne vidim, ne morem ničesar slišati in ne bom rekel ničesar. Te tri modre opice so upodobljene na karikaturah, filmih, pesmih… in simbolizirajo modrost. V zahodnem svetu se ta izrek in podoba uporablja za označevanje ignorance ljudi, ki nočejo nič videti, nočejo slišati in nočejo govoriti o določenih stvareh, ki jih plašijo in zato raje zanikajo in se primerja s podobo noja z glavo v pesku.
Danes, ko Jankovič gradi kanalizacijski kanal prek zajetja pitne vode, je gospa Kovač brez besed, ne daje izjav za javnost kar negira njena prizadevanja za pitno vodo v preteklosti. Res je zanimivo, da protestniki na kolesih ne protestirajo. Prav tako se niso oglasile okoljevarstvene organizacije. Zakaj sedaj ne prepričujejo slovenski narod, da gre za zlorabo čiste pitne vode? Po moji oceni igrajo politično igro. Nihče od navedenih se ne upa opredeliti do zaskrbljujočega problema izgradnje CO kanala. Predsednica vlade Urška Klakočar Zupančič je v svojem prvemu govoru v parlamentu dala obljubo, da se bo uprla predsedniku vlade v kolikor bodo policisti dvignili roke nad civilisti. A ni trajalo dolgo, ko so policisti obračunavali z protestniki na gradbišču CO. Policija je celo aretirala lastnika zemljišča na omenjenem gradbišču, ki je protestiral kopanju kanalizacije čez njegovo zemljišče. Sama se je označevala za borko za človekove pravice in svobodo, a žal njeni ukrepi zelo zamujajo.
Državljani RS si zaslužimo, da Jankovič spoštuje naše vrednote, pravice do vode, upošteva okolje na katerem gradi, da prevzame odgovornost za svoja dejanja in enako se pričakuje odgovornost od vseh deležnikov, ki delujejo pri tej nori gradnji. SDS je zahtevala sklic odbora DZ za notranje zadeve in za infrastrukturo v zvezi z gradnjo CO kanala. Tudi Levica ne odobrava gradnje in je bila mnenja, da je potrebno gradnjo takoj zaustaviti. Moram pohvaliti gospo Sukič, ki je v razpravi razmišljala trezno, premišljeno in razmišljala z svojo glavo, kar pa sem bila zelo presenečena. Vendar vsem skupaj ni uspelo. Država krši ustavne človekove pravice.
Čista in zdrava voda je pomembna za varno zdravje. WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) kot mednarodna avtoriteta za javno zdravje je že leta 2004 sprejela Smernice za kakovost vode. Te temeljijo na obvladovanju tveganj, cilje in predpise, ki temeljijo na zdravju, razvoju, načrtovanju za varnost vode in učinkovito prepoznavanje tveganj. Generalna skupščina ZN je že leta 2010 priznala človekovo pravico do zdrave in čiste vode. Tudi RS je v svojo ustavo leta 2016 zapisala neodtujljivo človekovo pravico do pitne vode. 70.a člen Ustave RS določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago. V Ustavi je zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. V nadaljevanju je zapisano, da država z vodnimi viri zgolj upravlja, seveda pa s tem nase prevzema tudi njihovo zaščito. Z opredelitvijo pravice do vode kot temeljne človekove pravice pa nase država sprejema dolžnost in jasno zavezo ohraniti naravne vire, med katere sodijo tudi slovenske vode in vodni viri. Da bodo vodni viri služili trajnostno oskrbi prebivalstva, pomeni sprejemati ukrepe, ki bodo naslednjim rodovom omogočili dostop do kakovostne pitne vode, zato je nujno treba preprečevati in zmanjševati onesnaževanje, varovati okolje ter preventivno delovati.
