Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Verjetno se še marsikdo od starejših v Sloveniji spominja neke “modrosti” Edvarda Kardelja, da nam država ne more dati osebne sreče. Seveda, še posebno na Golem otoku. Tolikšnega cinizma je – po vseh komunističnih revolucionarnih pobojih, izgonih, ropih, mučenjih, poniževanjih, zapostavljanjih, izključevanjih in zasmehovanjih Slovencev – lahko še vedno sposoben samo kreator takšne, barbarske, slovenske politike, torej sam Kardelj, verjetno največji slovenski komunistični zločinec, pretežno odgovoren za velikansko število smrti nedolžnih, nikoli obtoženih in nikoli obsojenih Slovencev in drugih prebivalcev nekdanje Titove – Jugoslavije.
Zdaj komunizem prodira zlasti v EU. Nas bodo, Slovence, vse nekdanje komunistične strahote doletele še enkrat? Soroseve nevladne organizacije namreč niso nič drugega kot v žamet človekovih pravic zavite najhujše stalinistične grozote. Kar smo Slovenci preživeli zaradi Stalinovih ukazov Titu, in pozneje Titovih zablod, seveda tesno povezanih s Kardeljevimi “teorijami” smrti, se ne bi smelo več ponoviti. Sedanja vlada, pod vodstvom gospoda Janeza Janše, ima najtežje breme v zgodovini vseh dosedanjih vlad po osamosvojitvi. Slovenci, pridno se udeležujmo vseh referendumov in podpirajmo sedanjo DOBRO, in do Slovenije dobronamerno, vlado. Kajti grozi nam komunistični državni udar ob prvi resni politični krizi v EU. Ne dovolimo, dragi Slovenci, nove Dolomitske izjave, ki jo hoče Kučan. Ta je bila v resnici prvi komunistični državni udar v Sloveniji. Komunisti so z Dolomitsko izjavo dobili pravico pobijanja nasprotnikov komunizma. Kot da bi bili komunisti edini nasprotniki Hitlerjevega nacizma.
Ne nasedajmo sedanji komunistični propagandi, pogosto v zelo zabavnih oblikah, navidezno zelo človeških in humanih, prav oprijemljivo ponujenih na pladnju zabave in kulture. Na primer, na naslovnici zadnje številke revije Stop je tudi “kardeljanski” stavek neke aktivistke slovenske legibitre, da nam država lahko da državljanstvo človečnosti pa nam ne more podeliti noben urad. To “misel” je mogoče razumeti, kot da je človečnost predvsem lastnost oziroma praksa vsakega posameznika. Ampak, ker nekoliko poznam zgodovino komunistične politične propagande v številnih nevladnih organizacijah, že vse od časov jugoslovanske kraljevine, sem gospo aktivistko slovenske legibitre razumela, da nam človečnost lahko podelijo samo različne nevladne (torej neuradne) organitzacije. Tako človečnost lahko povsem upravičeno, razumemo predvsem zaradi tega, ker se gospa, ki jo tako poudarja, nikakor ne pojavlja v medijih kot oseba s kakršnokoli res pomembno kariero, na primer kot resnična umetnica, temveč predvsem kot nekakšna sorosovska politična vplivnica – močno aktivistična – medijska zvezda z enim samim poslanstvom: utrditi vpliv legibitre v Sloveniji, predvsem med mladimi. Kot pa vemo, je nekdanji direktor Inštituta 8. marec nekaj opletal celo s ponudbo nekakšnih učbenikov za vzgojo po načelih legibitre celo v vrtcih in osnovnih šolah.
Sama sem v medijih večkrat brala in slišala, da so vsebine v teh učbenikih pogosto mejile že na spolno perverznost, celo na pedofilijo učiteljev. Ti učbeniki, ki so bili v času vlade dr. Roberta Goloba v medijih posredno predlagani kot podlaga za spolno vzgojo v vrtcih in nižjih razredih osnovne šole, so bili, nič več in nič manj, gospa aktivistka legibitre v Sloveniji, kot v URADNO BESEDO prelita vsa vaša človečnost v vladnih rokah nekdanjega ministra za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. To pa odkriva, da je tudi cilj vaše propagande samo nepopustljivo trd politični boj, gospa aktivistka legibitre, da bi vaša človečnost spet postala DRŽAVNI UKAZ, kot je deloma že bila pod vlado dr. Goloba. Ne, gospa, vaše delo ni niti humano niti huimanitarno. Ste samo uboga politična propagandistka najslabše možne politike tistega nekdanjega slovenskega – najpomembnejšega – ministrstva, ki bi moralo kot punčico v očesu varovati obstoj, razvoj in prihodnost Slovenije. Pa poglejte, spoštovana gospa aktivistka legibitre, kaj počne tudi neka druga zelo razvejana slovenska nevladna organizacija, SINDIKAT! Sindikat zahteva, že spet nič več in nič manj, kot referendum proti obstoju Slovenije oziroma njenemu razvoju. Uničenje oziroma zaustavitev obojega z referendumom, naj bi se zgodilo v imenu pravičnosti (socializma in komunizma?) in človečnosti. To dvoje naj bi se torej zgodilo po metodi levičarskega multikulturnega političnega zavajanja natančno tako pod masko neke navidezno nedoločene človečnosti, spoštovana gospa aktivistka legibitre, kot uzakonitev in uradna (tudi uradniška) praksa v državni ukaz prelite človečnosti na področju spolnosti. Že v zgodnjem otroštvu naj bi si otročki kazali lulč*e in luli*e in se odločali za spremembo spola, pri čemer pa bi bili starši POVSEM BREZ BESEDE. KAKO ČUDOVITA JE ČLOVEČNOST LEGIBITRE NA DRŽAVNI RAVNI! AMPAK ZA MEDIJSKO SLAVO PA JE ODLIČNA, VSAJ ZA TiSTE, KI LEGIBITRO, Z VSO NJENO “ŽLAHTNO” ČLOVEČNOSTJO, NEUTRUDNO – IN ZA VELIKO DENARJA – PROPAGIRAJO.
