Piše: Frančiška Buttolo
Zadnje tedne, od nastopa nove vlade, zelo pozorno spremljam poročanje osrednjih slovenskih medijev pri poročilih, še posebno na televizijah.
Do nedavnega, nekako do 1. julija, se je zdelo, da v poročilih niti ni kakih posebnih sprememb. Zadnje dni pa se je vse spremenilo, kot da je nekdo dobesedno naročil ali ukazal povsem drugačno politiko od dosedanje, prav kagebejevsko.
Najbolj očitno pa se je pokazala sprememba pogledov neodvisnih novinarjev na vojno dogajanje v Ukrajini. Navdušeno poročanje javne oziroma Svobodine televizije (zdaj že povsem gotovo in tudi odkrito) o tem, da bo Rusija na določenih zasedenih delih Ukrajine velikodušno dovolila referendum o tem, ali se bodo prebivalci teh – okupiranih – ozemelj odločili za odcepitev od Ukrajine, od svoje domovine, po kateri ruski okupator že skoraj pol leta mesari ljudi in živali, pustoši mesta in podeželje, ropa vse, kar potrebuje ali pa lahko proda (na primer cele gore ukrajinskega žita). Pa ne le to, z vsemi mogočimi zločini ruska država prav zadovoljno vsemu svetu dokazuje, da je trenutno najuspešnejša velesila, kar še najbolj potrjuje zadnja rast vrednosti rublja. Sankcije zahodne demokracije pa takšne! Ker Rusije ne sme in ne more nihče zaustaviti, saj bi to lahko pomenilo začetek tretje svetovne vojne? Ali res?
Prav to, da je vsa svetovna javnost otrpnila pred ledenim kačjim pogledom ruskega predsednika Putina, pomeni začetek tretje svetovne vojne.
Vsa svetovna javnost se boji tega predrznega morilca, očitno napol norega ruskega gada, hladnokrvnega kagebejevca najstrašnejše “dobre stare” Stalinove šole. Vsa svetovna javnost trepeta pred njim, ker ne ve kaj bi, ker se že tako in tako s skrajnimi močmi bori s strašnimi težavami, na primer s podnebnimi in ekološkimi. Da, da, prav to, da Rusije nihče ne more ustaviti v njenem vojnem nasilju, žal, najbolje dokazuje, da se je tretja svetovna vojna že začela. Četrte pa – kot vse kaže – ne bo več.
In zakaj naj bi v Sloveniji potrebovali vlado narodne enotnosti? Saj je vojna vendar samo v Ukrajini. Za Slovenijo pa to pomeni, da se ne sme opredeljevati za nobeno od obeh strani v vojni bolj, kot je nujno oziroma bolj kot to od nje zahteva EU.
Dobro, ampak to je v Sloveniji povsem nova politika do Ukrajine. Ta politika pa je zrastla na isti jugonostalgični Kučanovi in Toševi njivi, kot je zrastla zmaga njune Svobode. Prav na tej njivi je namreč zrastla tudi skupina najbolj debelih glav rdečega zelja sedanjih ministrov, ki podivjano uničujejo celotno slovensko demokratično državnoureditveno strukturo.
Kot da ta skupina ministrov z velikim veseljem dokončuje tisto delo agresorske jugoslovanske vojske leta 1991, ki ga ji Demosova osamosvojiteljska vlada, zlasti slovenski najbolj srčni domoljubi in demokrati, gospodje Pučnik, Peterle, Janša, Bavčar, z veliko večino podpore pogumnih Slovenk in Slovencev, ni dovolila dokončati. In JLA jo je nameravala končati tako, da bi si povsem podredila Slovenijo, tako da bi jo “tepihovala” (opustošila). Vso Slovenijo. In da bi zasužnjila vse Slovence. Najprej pa bi ubila Janeza Janšo. Skoraj tako kot sedanja vlada, ki napoveduje smrt janšizmu. In janšistom, jasno. Se razume samo po sebi. Ni potrebno razlagati.
Žal, žal, veliko preveč je znamenj, ki kažejo, zelo jasno in razvidno podobnost med JLA in sedanjo vlado, pod vodstvom največje stranke Svoboda in manjše SD, ponosne naslednice komunističnih borcev in revolucionarje. Ti komunistični borci pa so se menda samo boril proti okupatorju in domačim izdajalcem, ter se revolucionarno bojevali za pravičnejši družbeni sistem. To pa, kot se zdaj trdijo tudi njihovi potomci, nikakor ne more biti zločin. In tako naprej, vse do novih in novih sedemsto in še več povojnih komunističnih morišč, če tisočev revolucionarnih komunističnih slovenskih vojnih zločinov med drugo svetovno vojno niti ne omenimo. Pa da ne omenimo niti tega, kako načrtno, zlasti s klanjem duhovnikov in vernikov kar od A do Ž, tudi otrok, nosečnic, starčkov, so te krščanske siromake kristjane prisilili, da so zaprosili za nujno pomoč oziroma za orožje tedanjih oblasti, seveda okupatorskih, saj drugih v Sloveniji takrat ni bilo. Tega zločina, ko so uboge kristjane prisilili, da so zaprosili za pomoč okupatorja, in da so komunisti pri tem svojem zločinu celo uživali, kot mi je povedal v muzeju revolucije v Ljubljani general L. Ambrožič Novljan, tega res ne bi smeli Slovenci nikoli pozabiti. Gre za pokvarjenost vseh pokvarjenosti. Saj jim je prav ta zločin nad zločini, tudi to mi je povedal ta legendarni general Novljan, v resnici omogočil povojno komunistično nedemokratično oblast. Omogočil pa je tudi protipravne povojne poboje brez pravnih posledic in tudi sedanjo vrnitev Slovenije v – za komuniste še vedno – neomadeževani komunizem, ki si ga je na zadnjih volitvah zaželel slovenski narod. Laži in zločini. Prevare. Same komunistične prevare.
Zaradi vsega tega je odnos sedanje slovenske zunanje politike do Rusije oziroma do Ukrajine samo prvi jasno in nazorno razkriti primer, kakšna je politika sedanje vlade v celoti. Takšna kot je bila Stalinova, Kidričeva, Kardeljeva in Titova, “kao” samoupravna komunistična diktatura. Protislovna že sama na sebi.
NEVARNA JE SEDANJA VLADA, ZA OBSTOJ SAMOSTOJNE SLOVENIJE JE NEVARNA.
Zato je nujna ustanovitev vlade narodne enotnosti. Čim prej, tem bolje.
Frančiška Buttolo, Ljubljana
