Piše: Magda Rodman
Slovenski pregovor pravi: »Da več ko človek šteje let, bolj se spominja svojih mladih let!«
Tako se godi sedaj tudi meni. Naša osamosvojitev v letu 1991 mi je še živo v spominu. Prinesla nam je končno svobodo, ki je prej v pravem pomenu besede nismo poznali. Kako bi danes živeli, mislili ali pisali, če se nam ta osamosvojitev takrat ne bi zgodila! Imeli smo res blagoslov od zgoraj, da smo po mnogih letih fašizma, nacizma in komunizma končno le zadihali in stopili na pot samostojne države Slovenije. V Vipavi smo se takrat končno rešili tudi jugoslovanske armade, ki je prišla v Vipavo leta 1945 in tu ostala do osamosvojitve. Pod njenim vojaškim škornjem in komando smo tako živeli šestinštirideset let. Vipava je bila znana kot kraj, kjer je bilo »VIŠE VOJNIKA NEGO STANOVNIKA«. In končno je po osamosvojitvi zadišalo po slovenski vojski, kar smo v Vipavi še bolj čutili.
Z osamosvojitvijo so tako začele prve spremembe tudi v javnih tiskanih medijih. Spominjam se, kako smo se leta 1991 veselili prvega demokratičnega lista z naslovom »Slovenec«. V njem je bila posebej zanimiva in močno brana rubrika pisma pod naslovom »Tako mislim«. Bila je znak neke svobode izražanja različnih mnenj. Nudila nam je upanje, da naša pisma ne bodo romala v koš, kot smo tega bili vajeni pri drugih časopisih. Po Vipavi so ga raznašali osnovnošolci in to peš ali s kolesom zjutraj, še predno so šli v šolo. S seboj so imeli seznam takratnih naročnikov. Slovenca smo vsi nestrpno čakali in v njem čutili začetek demokratizacije javnega mnenja. Žal pa je list »Slovenec« nepričakovano ugasnil leta 1996 in smo ga pisci pisem bralcev zelo pogrešali.
Počasi so začeli izhajati tudi drugi časopisi in revije, v katere smo se v rubriki »Pisma bralcev« še naprej oglašali in še naprej držali medsebojne stike. Organizirali smo tudi srečanje dopisnikov rubrike »Pisma bralcev« in sicer v Poljanah nad Škofjo Loko, dne 25. 1. 2003. Sklicatelj je bil gospod Pavel Ferluga. Podobno srečanje je bilo tudi pri Sv. Gregorju 22. 8. 2003. Žal je nekaj prijateljev pisem bralcev že umrlo. Spomini na tiste čase pa so še ostali.
Magda Rodman iz Vipave
