17.7 C
Ljubljana
ponedeljek, 15 aprila, 2024

(PISMO BRALCA) Zgodba uspešne inovativnosti

Piše: Franc Bešter

V tem prispevku nameravam predvsem osvetliti odnos med moderno tehniko (visoko razvita orodja – VRO) in tržnim gospodarstvom, v okviru neke uspešne podjetniške zgodbe – Iva Boscarola: kako se danes VRO še naprej razvijajo in na kakšen način, kako na to vpliva trg in obratno, da so VRO v kombinaciji s tržnim gospodarstvom bistvo kapitalizma, in zakaj je kapitalizem uspešnejši od socializma.

Ivo Boscarol je ustanovil in razvil podjetje za proizvodnjo ultra lahkih letal. Avto in letalo: dvoje zelo pomembnih orodij za potovanje, avto je že dolgo v masovni uporabi in je postal nuja, medtem ko je zasebno letalo še vedno luksuz, tudi letenje samo je za večino neke vrste avantura. Boscarol je na trgu uspel predvsem zato: ker je ustvaril majhno in zato cenejše letalo, ki obenem lahko vzleti na vsakem travniku, oboje je omogočilo, da je letalo postalo dostopno dosti širšemu krogu ljudi.

O letalstvu sem se odločil napisati nekaj besed tudi zato, ker sem se v mladosti tudi sam navduševal nad njim, sanjaril sem o tem, da bi letel, postal celo pilot ipd., izdeloval sem zmaje in preproste leteče modele – z ne prav veliko uspeha. Ko zdaj gledam nazaj, vidim, da mi je pri tem predvsem manjkalo posluha za tehniko. Ivo Boscarol pa ni imel samo strast do letenja, ima tudi smisel za tehniko, nadalje za finance, za vodenje, poslovne sposobnosti…, to so bili pogoji, ki so omogočili, da je skromne začetke v domači garaži privedel do sedanjega uspeha. Iz te zgodbe se lahko marsikaj naučimo: glede problematike nadaljnjega razvoja VRO, o VRO znotraj tržnega sistema in glede samega kapitalizma kot takšnega.

Ta (moderni) kapitalizem omogočata tehnika (VRO) in svobodni trg. Zmagovati v boju s konkurenco (biti konkurenčen): biti (v izdelkih) čim boljši, sledi, da ta sistem vzpodbuja nadaljnji razvoj tehnike. Ivo Boscarol glede letala kot takega seveda ni izumitelj, vsekakor pa je inovator, vse to pa seveda zahteva čas, denar in ljudi. Ker ima tudi poslovne sposobnosti, je organiziral ekipo, ki je v dvajsetih letih trdega dela naredila številne izboljšave, njegova letala so v marsičem presegla druga, npr. v doseganju višine in v preletu razdalj z najmanjšo porabo goriva. Ob tem je sam izjavil, da marsikatere dobre ideje niso mogli realizirati, ker ni bilo denarja.

Tu se pokaže, da je za nadaljnji razvoj VRO potrebno vedno več časa, denarja, ljudi, v tej tekmi na globalnem trgu zato manjše firme začnejo izgubljati, za nadaljnji razvoj so namreč potrebni milijardni finančni vložki. Tako tudi za prehod na za okolje prijaznejši električni pogon. Podobno kot avtomobili naj bi tudi letala postala električna! Dela se celo na hibridu med avtom in letalom, pravzaprav je že izumljen: navpično vzletanje s ceste, navpično pristajanje sredi mesta. Ni pa še v masovni uporabi, morda nekoč še bo.

Torej, ker v tem ne more slediti letalskim gigantom, je Boscarol svoje podjetje prodal neki veliki ameriški firmi.

Tržni sistem in VRO

Ker se precej ukvarjam z vplivom VRO na družbo, sem prišel tudi do odnosa med VRO in ekonomijo. Orodja je človek izumil predvsem v namen zadovoljevanja svojih telesnih potreb, se pravi za potrebe svoje ekonomije.

Svobodno tržno gospodarstvo: na trgu se menja blago za denar in denar za blago, denar je orodje ekonomije, in cene se spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje. Vsak seveda hoče tu čim več denarja, zato mora čim več prodati, to pa lahko, če proizvaja nekaj, kar trg potrebuje. Trg potrebuje, kar potrebujejo ljudje za svoje življenje, a tu se lahko spustimo v široko razpravo o tem, kaj zares potrebujemo. Tu smo pri VRO: ona so omogočila proizvodnjo mnogih stvari, ki jih ljudje prejšnjih dob niso poznali, a so vseeno lahko (pre)živeli. Problem je tudi v tem, da so v tej (tehnični) civilizaciji prej neznane stvari postale takorekoč nujno potrebne, ne le za bolj ali manj normalno življenje, npr. avto in računalnik.

VRO so omogočila proizvodnjo mnogih prej neznanih stvari, in omogočila so masovno proizvodnjo, torej so močno spremenila tržno ekonomijo. Tu so VRO sredstvo proizvodnje (stroji neštevilnih vrst), lahko pa tudi cilj proizvodnje (npr. avtomobili). VRO je človek začel uporabljati na trgu, v boju s konkurenco, tu zmaguje tisti, ki je ob čim višji kvaliteti čim cenejši. Oboje pa zgotavlja nadaljnji, neprestani razvoj VRO. VRO so torej močno vplivala na sistem, obenem pa je sistem vplival (še vpliva) na VRO. Tekmovalnost, masovna proizvodnja in ponudba vedno novih stvari na trgu: vse to skupaj je prineslo tudi slabe posledice tako za naravo kot za družbo. Ustvarilo je uživaško potrošniško družbo, sodobni materializem, in povzročilo je prekomerno izčrpavanje in onesnaževanje narave.

Iz vsega skupaj pa je razvidno tudi, da so bila VRO tisti dejavnik, ki je močno ojačal pomen in vlogo denarja v takšni (tehnični) družbi: življenje z VRO zahteva veliko denarja in za denar se dobi mnogo več stvari kot nekoč. VRO niso le mnogo bolj učinkovita, so tudi mnogo bolj raznovrstna kot vsa prejšnja orodja, mnoga so povsem nova, prej neznana. In njihov razvoj zahteva denar, vedno več denarja. VRO so šele ustvarila kapitalizem kot sistem, v katerem igra Kapital tako odločilno vlogo. Denar: ta je seveda v uporabi že dolgo, kot menjalno sredstvo že v antiki in srednjem veku, vendar pa je šele moderna doba iznašla banke, kjer se denar varčuje nalaga, plemeniti in ki kot finančni posredniki delujejo kot menjalnice in kreditodajalci, in ki kot investitorji lahko usmerjajo nadaljnji razvoj na nekem področju. Ker je ta razvoj privedel prav do malikovanja, čaščenja Denarja, so banke postale nekakšni templji moderne dobe.

Na primeru Iva Boscarola se lahko učimo, zakaj je kapitalizem uspešnejši, učinkovitejši kot socializem. Sposobnost na raznih področjih omogoči ustanovitev in razvoj neke dejavnosti, in lastnik s svojo lastnino dobro gospodari in mu je nenehni napredek in večanje dobička v osebnem interesu. Vse skupaj pa ne prinese blaginje le njemu, ampak lahko tudi številnim drugim. Vendar, pokaže se, kako pomembne so tudi druge osebnostne lastnosti: on je vedno skrbel za pošteno plačevanje zaposlenih, nagrajeval njihovo inovativnost, ob prodaji firme jim je še dodatno delil denar, in milijone podaril tudi občini Ajdovščina. Lahko bi deloval tudi drugače: da bi delavce izkoriščal, jih ob prodaji pognal na cesto, ves denar obdržal zase… . Tako vidimo, da bi bilo kapitalizem, da bi bil boljši, ne-izkoriščevalski sistem, treba opremiti še z etično dimenzijo, ne zgolj s tehničnim razvojem. To bi bilo nujno zato, ker ta sistem omogoča izkoriščanje in povzroča velike neenakosti, z vedno večjo koncentracijo Kapitala v rokah peščice – v rokah lastnikov proizvajalnih sredstev, ki dobičke vlagajo v njihov razvoj in s tem le-te lahko stalno večajo.

Te negativnosti v kapitalizmu namreč povzročajo tudi, da je ideja socializma lahko vedno znova privlačna, ker obljublja družbeno pravičnost in enakost vseh. Enakost: res, da imamo vsi enake želodce, nimajo pa vsi ljudje enakih lastnosti in sposobnosti. Niso npr. vsi sposobni ustanoviti in voditi podjetje. In če so vsi nagrajevani enako, ne glede na to, koliko in kako dobro je kdo delal, to deluje nestimulativno, to ljudi demotivira. In planski sistem ni vzpodbujal tehničnega razvoja, kar je bil eden od vzrokov propada socializma. To so razlogi, da socializem v praksi ne deluje, vedno znova se konča z anarhijo in revščino.

Takšna je filozofija socializma, za katero pa se skriva zavist: bolje, da so vsi revni kot da so nekateri bogati, zato je treba prepovedati privatno inciativo in lastnino, kar tudi sposobne onemogoči, posledica pa je enakost v revščini.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine